Nap je anglicizem, ki si je pridobil močno mesto tudi v slovenskem jeziku in nadomestil dobri stari popoldanski počitek. Pomen obeh izrazov pa je popolnoma identičen: kratkotrajni dnevni spanec, ki si ga (večinoma) privoščimo zaradi pomanjkanja nočnega spanca. Ali pa pač kar tako, za užitek.
Dnevna zaspanost
… je preprosto eden izmed znakov, da ponoči nisi spal dovolj. Zaspanosti ne bo pregnal noben kofein – telo preprosto potrebuje spanec. V takem primeru je nap res pametna odločitev. Toda zaspanosti ne smemo mešati z utrujenostjo, ki je bolj psihološka posledica, velikokrat povezana s stresom.
Kakovosten nap = ne preveč, ne premalo
Da s popoldanskim počitkom zares pridobiš energijo, ki ti je primanjkuje, je ključno načrtovanje trajanja spanca, ki poteka v obliki cikla v več fazah. Zato naj bo tvoj počitek dolg ali 20 ali 90 minut.
Razlaga:
Če boš spal 20 minut, se boš zbudil, še preden se pogrezneš v globok spanec. Zbujanje v fazi globokega spanca povzroči tisti shitty občutek, ko se po dremežu počutiš še slabše kot pred njim.
Če pa boš spal 90 minut, bo tvoj spalni cikel dokončan, ti pa – naspan.
Kdaj pa budilko?
Nekateri ljudje zaspijo prej kot drugi, a v povprečju odrasel človek zaspi v 5-12 min. Kako naj torej nastavim budilko? Večna težava načrtovanja, ki jo lahko rešiš z dobrim poznavanjem svojega telesa in povprečnega časa, ki ga potrebuješ, da zaspiš. Smiselno je, da si za kratek 20-minutni nap alarm nastaviš čez 30-40 minut, za dolgi 90-minutni pa čez 2 uri.
Z razlogom je popoldanski
Počitek namreč. Raven energije telesu navadno upade v popoldanskem času, med 14. In 16. uro. Napa ni pametno vleči čez ta čas v dnevu, saj s tem odžiraš nočni spanec. Ravno ta pa mora biti na prvem mestu in zares kvaliteten – če boš dobro spal ponoči, popoldanskega počitka sploh ne boš potreboval.
Čeprav je nap pač neizogiben del študentskega življenja. Potreben ali ne, paše vedno!
Novinar
