Na vsake toliko let nas zadane ogromna nesreča. Izbruh bolezni, ki lahko terja na tisoče ali milijone žrtev. Trenutno je to covid-19, ki se je začel v Wuhanu na Kitajskem. Pregledali smo zgodovinske knjige in preverili, katere bolezni so naše prednike pripeljale do samega roba prepada. V obzir moramo vzeti, da je bilo naših prednikov veliko manj, kot je nas.
Justinijanova kuga (6. stoletje) – od 30 do 50 milijonov smrti
Bubonska kuga, ki je prizadela Bizantinsko cesarstvo in njeno prestolnico Konstantinopel. V 6. stoletju je skoraj prepolovila število prebivalcev Konstantinopla. Strokovnjaki ocenjujejo, da je umrlo med 10 in 25 odstotki celotnega prebivalstva. Bakterija Yersinia pestis, ki je povzročiteljica kuge, ni imela večjega vpliva, vse do črne smrti v 14. stoletju.
Črna smrt (14. stoletje) – od 75 do 200 milijonov smrti
Najbolj smrtonosna bolezen vseh časov je dobila ime po črnih lisah na telesih žrtev. Sam izvor bolezni ni znan, oboleli pa so ljudje od Portugalske do Bližnjega vzhoda. Bolezen so najverjetneje prenašale uši, ki so živele na podganah. Podgane so se s celine na celino premikale z ladjami, ki so bile za njih odlično zatočišče. Kuga naj bi po ocenah zahtevala med 75 in 200 milijoni žrtev. Na svetu je bilo pred izbruhom nekaj več kot 475 milijonov ljudi. Zaradi velike lakote zdesetkano prebivalstvo je to še dodatno uničilo.
Španska gripa (1918–1920) – od 50 do 100 milijonov smrti
Poznana kot La Pesadilla je bila smrtonosna oblika virusne kužne bolezni. Med letoma 1918 in 1920 je terjala med 50 in 100 milijoni žrtev po vsem svetu. Povzročil jo je virus H1N1, ki je zelo podoben povzročiteljema ptičje gripe H5N1 in H5N2. Okuženih je bilo več kot 500 milijonov ljudi, kar je bilo v tistih časih okoli 27 odstotkov vseh ljudi. Njena smrtnost je bila med 10 in 20 odstotki. V času vojne so Francija, Nemčija, ZDA in Velika Britanija želele obdržati visoko moralo svojih vojakov in o bolezni niso poročale. To je storila takrat nevtralna Španija in tako je ostalo ime španska gripa.
Prašičja gripa (2009) – od 150 do 600 tisoč smrti
Ob španski gripi edina pandemija, ki jo je povzročil virus H1N1. Razvila se je pri prašičih, a je leta 2009 eden izmed podtipov virusa prešel na človeka. Začelo naj bi se v Mehiki in se širilo izjemno hitro. Po poročanjih naj bi se okužilo med 700 milijoni in 1,4 milijarde ljudi. Smrtnost je bila veliko manjša v primerjavi s špansko, a še vedno katastrofalna.
Sars in mers – po manj kot 1000 smrti
Najbolj znana predstavnika virusov korona sta enako kot novi koronavirus povzročitelja respiratornega sindroma. Za mers je do letos zbolelo 2500 ljudi in s 34-odstotno smrtnostjo je terjal 860 smrtnih žrtev. Sars je po izbruhu leta 2003 terjal 774 smrtnih žrtev med 8000 obolelimi.
Kolera – od 20 do 140 tisoč smrti letno
Bolezen prebavil se je začela iz Indije širiti v vse države sveta. Prve sledi so iz začetka 19. stoletja in do danes ni zdravila, ki bi jo preprečil. Vsako leto zboli za kolero med 1 in 4 milijoni ljudi. Kolera vsako leto terja med 20 in 140 tisoč žrtev. Zabeleženih je sedem večjih pandemij kolere v zgodovini. Zadnji je bil indonezijski primer leta 1961.
Pozornost preusmerimo tudi drugam
Ne smemo pozabiti na bolezni in druge stvari, ki vsako leto terjajo na milijone žrtev, ampak ne dobijo svojega hashtaga. Zaradi lakote je lani umrlo že več kot 1,6 milijona ljudi. Zaradi navadne gripe je umrlo že 80 tisoč ljudi. Zaradi rakavih obolenj jih je umrlo že več kot 1,4 milijona. 150 tisoč je bilo smrti zaradi malarije. Več kot 380 tisoč pa jih je umrlo zaradi alkohola.
Urednik portala Student.si
