Plastika ni več le zavržen jogurtov lonček ali vrečka iz trgovine. V okolje se odlaga ogromne količine plastičnih odpadkov, mikroplastika pa zdaj onesnažuje ves planet, od vrha Mount Everesta do najglobljih oceanov. Znano je, da ljudje te drobne delce zaužijejo s hrano in vodo ter jih vdihavajo, našli pa so jih tudi v blatu dojenčkov in odraslih. The Guardian poroča, da so v človeški krvi prvič odkrili mikroplastiko, saj so znanstveniki drobne delce našli pri skoraj 80 % testiranih ljudi.
Odkritje kaže, da lahko delci potujejo po telesu in se zadržujejo v organih. Vpliv na zdravje še ni znan. Kljub temu so raziskovalci zaskrbljeni, saj je mikroplastika v laboratoriju poškodovala človeške celice, za onesnažen zrak pa je že znano, da vsako leto povzroči na milijone zgodnjih smrti.
Znanstveniki so analizirali vzorce krvi 22 anonimnih darovalcev. Vsi darovalci so bili zdravi odrasli. Delce plastike so našli v 17 vzorcih. Polovica vzorcev je vsebovala plastiko PET, ki se običajno uporablja za plastenke pijač, tretjina pa polistiren, ki se uporablja za pakiranje hrane in drugih izdelkov. Četrtina vzorcev krvi je vsebovala polietilen, iz katerega izdelujejo plastične nosilne vrečke.
Profesor Dick Vethaak, ekotoksikolog z univerze Vrije Universiteit Amsterdam na Nizozemskem, je dejal, da je njihova študija kot prvi dokaz plastičnih delcev v krvi, prelomna. Pravi, da bodo morali v prihodnje raziskave razširiti, povečati število vzorcev in različnih vrst plastike. Po njegovih besedah številne skupine že izvajajo nadaljnje študije.
Vethaak je priznal, da sta se količina in vrsta plastike med vzorci krvi precej razlikovali. Dodal je, da gre za pionirsko študijo in da bo prihodnje treba raziskave nadgraditi in razširiti. Dejal je, da so razlike lahko posledica kratkotrajne izpostavljenosti pred odvzemom vzorcev krvi, na primer pitja iz plastične skodelice za kavo ali nošenja plastične obrazne maske.
Vethaak je za Guardian dejal, da je zaskrbljenost vsekakor upravičena, saj se ti delci prenašajo po telesu. Prejšnja raziskava je pokazala, da je mikroplastike v blatu dojenčkov desetkrat več kot pri odraslih, saj dojenčki, hranjeni s plastenkami, dnevno pogoltnejo na milijone delcev mikroplastike. Pravi, da ga predvsem skrbi slednje, saj so dojenčki in majhni otroci bolj izpostavljeni kemikalijam in delcem.
Glavno vprašanje je, kaj se dogaja v našem telesu. Ne vemo namreč, ali se delci zadržijo v telesu in kako se po njem prenašajo. Postavlja se tudi vprašanje, ali so ravni plastičnih delcev dovolj visoke, da sprožijo bolezen. Vethaak pravi, da je za iskanje odgovorov nujno financiranje nadaljnje raziskave. Novo raziskavo sta že financirali nizozemska Nacionalna organizacija za raziskave in razvoj na področju zdravja ter dobrodelna organizacija Common Seas, ki si prizadeva za zmanjšanje onesnaževanja s plastiko. Jo Royle, ustanoviteljica organizacije Common Seas, je dejala, da se bo proizvodnja plastike do leta 2040 podvojila in imamo zato pravico vedeti, kaj vsa ta plastika počne z našimi telesi.
Novinar
