Kortizol je pridobil zelo slab ugled kot stresni hormon. Vseeno pa je kortizol eden najpomembnejših steroidnih hormonov, ki jih izloča nadledvična žleza, ki je kakor ime pove, locirana nad ledvico. Poleg kortizola nadledvična žleza izloča še androgene hormone in aldosteron. Gre za izredno pomembne hormone, brez katerih naše telo ne more delovati povsem pravilno. Zato je tudi jasno, da je premalo kortizola lahko za naše telo izredno nevarno stanje.
Kaj je kortizol?
Kortizol je steroidni hormon, eden od glukokortikoidov, ki nastaja v skorji nadledvične žleze in se nato sprosti v kri, ki ga prenaša po vsem telesu. Skoraj vsaka celica vsebuje receptorje za kortizol, zato ima lahko kortizol veliko različnih učinkov, odvisno od vrste celic, na katere deluje. Ti učinki vključujejo nadzor ravni krvnega sladkorja v telesu, kortizol namreč dvigne raven sladkorja v krvi, in s tem uravnavanje metabolizma, deluje protivnetno, vpliva na tvorbo spomina, nadzoruje ravnovesje soli in vode, vpliva na krvni tlak in pomaga pri razvoju ploda.
Zanimivo je, da v začetku raziskovanja kortizola, niso bili prepričani, ali je kortizol sploh aktivna oblika, saj so v telesu našli tudi višje ravni kortizona, za katerega namreč danes vemo, da je inaktivirana oblika kortizola. Kortizon namreč nastaja predvsem v ledvicah, ki inaktivirajo kortizol, saj lahko le ta moti proces zadrževanja ali izločanja vode. Kortizol namreč deluje podobno kot aldosteron in bi lahko povzročil povečano zadrževanje vode in natrija v telesu. To bi lahko vodilo v uničenje elektrolitskega ravnovesja.
Nadzor nad izločanjem kortizola
Raven kortizola v krvi se čez dan spreminja, vendar je na splošno višja zjutraj, ko se zbudimo, nato pa čez dan pada. To se imenuje dnevni ritem. Takšna sprememba ravni kortizola je vsak dan približno enaka, spreminja pa se kadar smo pod stresom, takrat se ravni kortizola dvignejo. Pri ljudeh, ki delajo ponoči, je ta vzorec obrnjen, zato je čas sproščanja kortizola jasno povezan z vzorci dnevne aktivnosti. Poleg tega se kot odgovor na stres sprosti dodaten kortizol, ki pomaga telesu, da se ustrezno odzove.
Izločanje kortizola v glavnem nadzirajo trije medsebojno povezani deli telesa; hipotalamus v možganih, hipofiza in nadledvična žleza. To se imenuje hipotalamus-hipofiza-nadledvična os. Ko so ravni kortizola v krvi nizke, skupina celic v predelu možganov, imenovanem hipotalamus, sprošča hormon kortikotrofin, kar povzroči, da hipofiza izloča drug hormon, adrenokortikotropni hormon, v krvni obtok. V nadledvičnih žlezah se zazna visoka raven adrenokortikotropnega hormona, ki spodbuja izločanje kortizola, zaradi česar se raven kortizola v krvi dvigne. Ko se raven kortizola poveča, začne le ta blokirati sproščanje hormona, ki sprošča kortikotrofin, iz hipotalamusa in adrenokortikotropnega hormona iz hipofize. To povzroči tudi padec ravni kortizola. To se imenuje negativna povratna zanka.
Preveč kortizola povzroči Cushingov sindrom
Preveč kortizola v daljšem časovnem obdobju lahko povzroči stanje, imenovano Cushingov sindrom. Simptomi vključujejo:
- hitro pridobivanje teže predvsem na obrazu, prsih in trebuhu v nasprotju z vitkimi rokami in nogami
- zardel in okrogel obraz
- visok krvni pritisk
- osteoporoza
- kožne spremembe (modrice in vijolične strije)
- mišična oslabelost
- nihanje razpoloženja, ki se kaže kot anksioznost, depresija ali razdražljivost
- povečana žeja in pogostost uriniranja.
Visoke ravni kortizola v daljšem časovnem obdobju lahko povzročijo tudi pomanjkanje spolne želje, pri ženskah pa lahko menstruacije postanejo neredne, manj pogoste ali popolnoma izginejo (amenoreja).
Poleg tega obstaja dolgotrajna povezava med zvišano ali oslabljeno regulacijo ravni kortizola in številnimi psihiatričnimi stanji, kot sta anksioznost in depresija. Vendar pa pomen tega še ni jasno razložen.
Premalo kortizola povzroči Addisonovo bolezen
Premalo kortizola je lahko posledica težave s hipofizo ali nadledvično žlezo. Bolezensko stanje se imenuje Addisonova bolezen. Začetek simptomov je pogosto zelo postopen. Simptomi lahko vključujejo utrujenost, omotico (zlasti pri vstajanju), izgubo telesne mase, mišično oslabelost, spremembe razpoloženja in potemnenje predelov kože. Brez zdravljenja je to potencialno smrtno nevarno stanje.
Pri pacientih namreč zabeležimo nizek krvni tlak, povečano poraščenost, večjo potemnelost kože, nizek krvni sladkor in hudo utrujenost. Bolezensko stanje lahko postane še bolj problematično, če se zgodi, da je okvara nadledvične žleze tako velika, da le ta ne izloča več aldosterona. V kolikor pa je aldosteron še prisoten, je Addisonova bolezen prisotna v nekoliko blažji obliki.
Pri sumu na diagnozo Cushingovega sindroma ali Addisonove bolezni je potreben nujen pregled pri zdravniku specialistu za hormone, to je endokrinolog.
Novinar
