Pred nami so vroči dnevi, ko se bomo iz zaprtih prostorov (učilnic) preselili na morje, v park in uživali na soncu. A pri tem, četudi sonce še ni tako vroče, ne smemo pozabiti na zaščito pred njim.
15. junija je Združenje slovenskih dermatovenerologov obeležilo Dan zaščite pred soncem, ki je bil usmerjen na povezavo škodljivih vplivov sonca na staranje kože. O zaščiti pred soncem, so nam svetovali specialisti dermatologi iz Združenja slovenskih dermatovenerologov, ki so pojasnili, da je zaščita pred soncem oz. škodljivimi vplivi UV žarkov lahko fizična/naravna ali kemična. Kot pomoč pri preventivi so v sklopu letošnjih aktivnosti projekta razvili mobilno aplikacijo za pametne telefone, ki bo osveščenim uporabnikom pomagala pri optimalni zaščiti pred soncem. Mobilna aplikacija, ki je svojevrstna novost v slovenskem prostoru, je brezplačno na voljo uporabnikom telefonov z operacijskimi sistemi Apple, Android in WindowsPhone, prilagojena pa je tudi za uporabo na iPadih. Najdete jo na spletni strani http://www.zascitapredsoncem.si/.
Zaščito pred škodljivim delovanjem sončnega UV sevanja gradimo na treh „stebrih“:
I. Izogibanje izpostavljanja soncu v času največje moči UV sevanja.
II. Osebna mehanična zaščita z ustreznimi oblačili, pokrivali in sončnimi očali.
III. Dodatna kemična zaščita soncu izpostavljenih predelov, ki jih drugače ni mogoče zaščititi.
Sestava naše male dežele je zelo raznolika – od pokrajine, kulture, vse do podnebja in vremenskih razmer.
Količina in moč UV žarkov sta najmočnejši v spomladanskem in poletnem času – maj, junij, julij in avgust. Pozimi je UV sevanje v povprečju desetkrat šibkejše kot poleti. Moč sončnega obsevanja se čez dan spreminja. V poletnih mesecih je najmočnejša med 10. in 16. uro, v pomladnih pa med 11. in 14. uro.
Ko senca telesa postane krajša od telesa …
Ste vedeli, da poznamo pravilo sence, ki ga je potrebno upoštevati v delu dneva, ko je sonce najmočnejše? Pravilo pravi: KO SENCA TELESA POSTANE KRAJŠA OD TELESA, POIŠČEM SENCO.
Od česa je odvisna moč sončnega obsevanja?
Moč sončnega obsevanja je odvisna od več dejavnikov, kot so: oblačnost, vlaga in nadmorska višina. UV sončno sevanje se zelo dobro odbija od snega, zato se lahko v gorah prejeta količina UV sončnega sevanja skoraj podvoji. Na peščeni plaži se odbije le četrtina UV sončnega sevanja, od vodne površine, trave in zemlje pa le še desetina.
Kakšna naj bo naša zaščita pred soncem?
Temelj učinkovite zaščite pred škodljivim delovanjem sonca je t. i. naravna zaščita, torej zaščita z omejitvijo izpostavljanja neposrednemu soncu v času največje moči UV sevanja med 10. in 16. uro, upoštevanjem pravila sence in zagotavljanjem osebne zaščite z oblačili, pokrivali in sončnimi očali. Kemični varovalni pripravki za zaščito pred soncem so odličen način dopolnilne zaščite, ne pa nadomestilo le-te, saj tudi z najvišjimi vrednostmi sončnega zaščitnega faktorja ne moremo blokirati prehoda vsega UV sevanja. Kemično varovalne pripravke za zaščito pred soncem praviloma nanašamo na kožo nekaj časa pred začetkom izpostavljanja soncu na vse izpostavljene dele, ko je koža še hladna in suha. Zaščitnega sredstva ne pozabite nanesti na konice ušes, veke in nosni greben, ker so ta mesta soncu zelo izpostavljena. Pogosto se zanemari tudi dekolte, čelo in zgornjo stran stopal. Zelo občutljive pa so tudi ustnice, ker same niso sposobne zgraditi svoje zaščite. Ob zadostni debelini nanosa pripravka po izračunih za povprečno velikost odrasle osebe porabimo 35 ml, kar pri običajnih pakiranjih teh pripravkov pomeni tretjino ali četrtino celotne vsebine! V praksi to pomeni, da na vsako okončino, prednjo in zadnjo stran trupa ter glavo z vratom nanesemo po 5 ml oziroma 1 čajno žlico pripravka. Nanos zaščitnega sredstva nato obnavljamo vsaki dve uri oziroma takoj po kopanju, obilnem znojenju ali brisanju z brisačo.
Zagorelost je obrambni mehanizem
Zagorelost je obrambni mehanizem oziroma obramba kože proti škodljivemu vplivu ultravijoličnih žarkov. Zagorelo kožo povzroča tvorba zaščitnega pigmenta melanina, s katerim se koža ščiti pred nadaljnjim škodljivim vplivom sonca. Vendar zagorela koža ni zaščita pred opeklinami in drugimi reakcijami kože, ki se razvijejo ob nenamernem izpostavljanju soncu. Zdrave zagorelosti ni. Vsaka zagorelost je poškodba kože in te poškodbe se skozi leta seštevajo.
To pa nikakor ne pomeni, da ne bomo šli na sonce. Po 5 minutah na soncu nas ne bo opeklo, prav pa je, da naša kozmetika vsebuje zaščitni faktor, saj bomo s tem naredili največ za lepo prihodnost naše kože.
