Danes motnje avtističnega spektra oziroma avtizem že dobro poznamo, zato jih tudi lažje in hitreje diagnosticiramo ter otroku pomagamo pri vključevanju v družbo in premagovanju vsakdanjih izzivov. Znanost pa je napredovala do te mere, da lahko z določenimi ukrepi zmanjšamo verjetnost, da se avtizem pri otroku sploh razvije.
Raziskave namreč kažejo, da so pri razvoju avtizma poleg genetskih dejavnikov ključni tudi okoljski vplivi. Pri tem je bistven že čas nosečnosti. Preberi si, kateri so največji faktorji med nosečnostjo, ki vplivajo na razvoj avtizma pri plodu. Vseeno pa velja, da omenjeni ukrepi le zmanjšajo verjetnost, ne morejo pa z gotovostjo onemogočiti razvoj avtizma.
Uživanje rib zmanjša verjetnost avtizma za 20 %
Uživanje rib med nosečnostjo zmanjša verjetnost za razvoj avtizma pri otroku za približno 20 odstotkov. Ribe (na primer losos, skuša in sardine) so dober vir omega-3 maščobnih kislin, esencialnega hranila za podporo materinega zdravja in razvoj otroka med nosečnostjo.
Presenetljivo pa raziskava ugotavlja, da suplementacija z omega-3 ne pomaga pri preprečevanju avtizma. Zaskrbljujoče je, da je kar 25 odstotkov mater, ki so sodelovale v raziskavi, priznalo, da rib med nosečnostjo sploh niso uživale ali pa so se ribe na njihovem jedilniku znašle redkeje kot enkrat na mesec. Pri izbiri rib je dobro paziti na vsebnost živega srebra, ki negativno vpliva na razvoj ploda. Največ živega srebra imajo večje ribe, kot sta mečarica in morski pes, zato se jim je bolje izogibati.
Izogibanje stresu in skrb za duševno zdravje
Stres med nosečnostjo lahko vpliva na razvoj ploda. Kronični stres lahhko poveča tveganje za razvoj različnih nevroloških motenj, vključno z avtizmom. Pomembno je, da nosečnice skrbijo za svoje duševno zdravje in po potrebi uporabljajo tehnike za obvladovanje stresa, kot so meditacija, joga in pogovorna terapija. Izogibanje stresu je v praksi včasih težko izvedljivo (predvsem, če tekom nosečnosti pride do tragičnih dogodkov), saj pomemnbo vlogo igra okolje.
Nekatera prehranska dopolnila so smiselna
Uživanje folne kisline med nosečnostjo je ključno za zdrav razvoj ploda. Zadosten vnos lahko zmanjša celo tveganje za razvoj avtizma. Dnevni priporočeni vnos folne kisline za nosečnice je običajno 400 do 800 mikrogramov. Poleg folne kisline so raziskave preučevale še vpliv vitaminov D, B6 in B12 na razvoj možganov in tveganje za avtizem. Vitamin D je posebej pomemben za razvoj možganov ploda, saj vpliva na delovanje nevronov. Raziskave so pokazale, da nizka raven vitamina D pri nosečnicah poveča tveganje za razvoj avtizma pri otrocih. Zato je med nosečnostjo še toliko pomembneje spremljati ravni vitamina D in po potrebi poseči po prehranskem dopolnilu.
Uravnotežena in zdrava prehrana
Poleg specifičnih prehranskih dopolnil in rib je pomembno, da nosečnica uživa uravnoteženo in z mikrohranili bogato prehrano, ki podpira zdrav razvoj možganov ploda. Prehrana, bogata s sadjem, zelenjavo, polnozrnatimi izdelki in kakovostnimi viri beljakovin, bo zagotovila potrebna hranila za otrokov razvoj. Uravnotežena prehrana in zdrav življenjski slog dolgoročno pomenita tudi manjšo verjetnost, da bo nosečnica trpela za diabetesom ali debelostjo. Oboje sta namreč pomembna faktorja tveganja za razvoj avtizma pri otroku.
Izogibanje okoljskim strupom
Izpostavljenost nekaterim okoljskim strupom in onesnaževalom med nosečnostjo je povezana z večjim tveganjem za razvoj avtizma pri otrocih. Med te dejavnike spadajo onesnaževalci zraka, pesticidi in težke kovine (na primer živo srebro). Tudi ta dejavnik tveganja je posredno povezan s prehrano, saj se težke kovine na primer nahajajo predvsem v določenih vrstah rib, pesticidi pa na škropljenem sadju in zelenjavi.
Novinar
