Zgodovina tobaka in tobačnih izdelkov se je za Evropejce začela 12. oktobra 1492, ko se je Krištof Kolumb izkrcal na enem od Bahamskih otokov. Ob izkrcanju so ga pozdravili domačini in mu prinesli razna darila, med njimi tudi velike posušene liste takrat še neznane rastline. Prebivalci otoka so te liste kadili: v rokah so nosili nekakšno kadilno cev, v kateri so bila zelišča, med njimi tudi tobak. Na enem koncu so to cev prižgali, na drugem koncu pa iz nje vdihovali dim. S tem so se omamljali in uspavali, poleg tega pa naj bi jih to varovalo tudi pred utrujenostjo.
Tobak danes
Tobak se je po svetu hitro razširil, posledice tega pa trpimo tudi danes. Čeprav se zadnje čase pojavljajo ugotovitve, da se je zavest o škodljivih snoveh v tobaku utrdila in da se veliko kadilcev tega zaveda ter zato že opuščajo kajenje, pa po drugi strani prihaja do strmega naraščanja števila kadilcev med mladimi in ženskami in tudi med kadilci, ki pokadijo tudi več škatlic cigaret dnevno. Poraba cigaret zato še vedno narašča, predvsem v državah v razvoju in v nerazvitih državah. In kako je z razširjenostjo tobaka pri nas? Po najnovejših raziskavah naj bi se delež kadilcev v zadnjih letih nekoliko zmanjšal in tako znašal 29 odstotkov prebivalcev Slovenije oz. približno 470.000 ljudi. Kakšne pa so posledice? V Sloveniji vsako leto za posledicami rabe tobaka umre skoraj 3.000 ljudi. Zaradi pasivnega kajenja na delovnem mestu letno umre približno 15 ljudi, zaradi pasivnega kajenja doma pa skoraj 300.
Sprememba Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov
Do spremembe zakona je prišlo po temeljiti analizi dokazov o škodljivosti pasivnega kajenja ter učinkovitosti možnih ukrepov. Ključna sprememba se nanaša na 16. člen obstoječega zakona, kjer se predlaga uvedba popolne prepovedi kajenja v vseh zaprtih delovnih in javnih prostorih. Izjem, ki jih dopušča sedaj veljavni zakon glede kajenja, predlagani zakon ne dopušča več. Predlog dopušča izjeme za kajenje le v prostorih, kjer zaposleni ne morejo biti izpostavljeni tobačnemu dimu, npr. v odprtih javnih in delovnih prostorih in posebnih prostorih, namenjenih le kajenju – kadilnicah. Cilj predlaganih sprememb je predvsem zaščita zdravja nekadilcev oziroma zaščita nekadilcev pred tobačnim dimom. Tobačnemu dimu naj bi bilo pri nas izpostavljenih kar 62,9 odstotkov vseh polnoletnih prebivalcev in 55,6 odstotkov polnoletnih nekadilcev, seveda različno pogosto in v različnem trajanju.
In kako je s tem drugod po Evropi?
Države, kjer popolna prepoved kajenja vključuje tudi restavracije in bare, so Irska (prepoved so uvedli marca 2004), Norveška (junij 2004), Italija (januar 2005), Malta (april 2005), Švedska (junij 2005) in Škotska (marec 2006). V letu 2007 se jim bosta pridružili tudi Velika Britanija in Severna Irska. Francija je že sprejela prepoved kajenja na delovnih in javnih mestih, ki je oz. bo stopila v veljavo 1. februarja 2007 za delovna mesta in 1. februarja 2008 za restavracije, bare in nočne klube. Od novih članic EU je prepoved že sprejela Litva, kjer je s 1. januarjem letos stopila v veljavo prepoved kajenja na javnih mestih, ki se nanaša na bare, restavracije, kavarne, klube in diskoteke. Estonija in Finska bosta prepoved kajenja v restavracijah in barih uvedli junija 2007.
Posledice kajenja
Kajenje je za naše zdravje izjemno škodljivo, vseh možnih posledic pa se ponavadi niti ne zavedamo. Cigaretni dim namreč vsebuje nikotin, ki povzroča odvisnost, poleg nikotina je v cigaretnem dimu več tisoč škodljivih snovi, ki ne okvarjajo samo pljuč in dihalnega aparata, temveč tako rekoč vsako celico človeškega telesa. Kajenje je na prvem mestu med vzroki umrljivosti in obolevnosti, ki bi se jih dalo preprečiti. Kajenje ubije v povprečnem večjem mestu več ljudi kot prometne nesreče, samomori, AIDS in nalezljive bolezni skupaj.
Kajenje je skoraj edini razlog za nastanek kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB). Kadilci imajo jutranji kašelj za nekaj običajnega, vendar pa je prav kašelj pogosto prvi znak bolezni, ki ostane spregledana in zato nezdravljena. Edino učinkovito zdravilo, ki ustavi napredovanje bolezni, je opustitev kajenja, trenutno pa ni znan noben način, ki bi že nastalo škodo popravil. Cigaretni dim vsebuje tudi številne rakotvorne snovi. Od desetih bolnikov s pljučnim rakom jih je v povprečju devet kadilcev. Kajenje je tudi glavni dejavnik tveganja za raka ustne votline in grla. Kadilci pogosteje zbolevajo za rakom požiralnika, želodca in črevesja. Tudi rak sečnega mehurja, prostate in ledvic je pogostejši pri kadilcih. Kajenje prav tako povečuje dejavnik tveganja za razvoj raka dojke, raka materničnega vratu, levkemij, kožnega raka, raka trebušne slinavke in raka v otroštvu. Pri kadilcih so pogostejše bolezni srca in ožilja, ki so na splošno največji ubijalec v sodobnem svetu. In to so le najpogostejše posledice … ste prepričani, da ste pripravljeni tvegati?
Veronika Žagar
