Diete z visoko vsebnostjo beljakovin, pogosto v kombinaciji z nizkim vnosom ogljikovih hidratov, so že nekaj časa zelo popularne. Obljubljajo lažje izgubljanje kilogramov, pridobivanje mišične mase in večji občutek sitosti. Sliši se dobro, a tak način prehranjevanja ima tudi svojo temno plat. Prehrana z zelo velikim deležem beljakovin je lahko zdravju škodljiva in v določenih primerih tudi nevarna. Kot kaže se njeni negativni učinki zmanjšajo, če se redno ukvarjaš z vadbo za moč.
Zakaj je lahko visokoproteinska dieta nevarna?
Beljakovine v telesu opravljajo številne ključne vloge in so nepogrešljiv del prehrane. Telesu zagotavljajo esencialna hranila, ki nadzorujejo najrazličnejše procese v telesu in lahko vplivajo na zdravje ter življenjsko dobo. Njihov vnos je zato na splošno zelo zaželen in dober. Spodbuja tudi mišično rast in moč, predvsem v kombinaciji s telesno vadbo. Morda pa se ne zavedaš, da pri posameznikih z neaktivnim življenjskim slogom preveč beljakovin lahko zviša nevarnost za srčne bolezni, diabetes in celo smrt.
Beljakovinski paradoks
Dejstvo, da prehrana z manjšo vsebnostjo beljakovin ali celo specifičnih aminokislin lahko podaljša življenjsko dobo in izboljša zdravje živali, so znanstveniki že poznali. Znano je tudi, da kratkoročno zmanjšanje vnosa beljakovin pri ljudeh s presnovnimi motnjami lahko izboljša njihovo zdravstveno stanje. A tu se pojavi paradoks: če je visoka vsebnost beljakovin v prehrani tako škodljiva, bi moralo biti veliko zdravih ljudi debelih, nezdravih in s visokim tveganjem za razvoj sladkorne bolezni. Številni športniki, ki jih odlikuje vrhunsko metabolno zdravje, se namreč poslužujejo visokoproteinskih diet in proteinskih dodatkov. Kako je to mogoče?
Vadbeni program za moč – za miši
Raziskovalci so sklepali, da bi razlog za ta paradoks lahko predstavljala različna stopnja fizične aktivnosti. Da bi preverili hipotezo, so mišim predpisali vadbeni program za moč. Sliši se smešno, a živali so tri mesece trikrat tedensko potiskale voziček. Teža vozička se je tekom programa povečevala, druga skupina miši pa je ves čas potiskala prazen, neobremenjen voziček. Prehrana ene skupine miši je imela nizek delež beljakovin (7 odstotkov kalorij iz beljakovin), prehrana druge skupine pa visok delež beljakovin (36 odstotkov kalorij iz beljakovin). Raziskovalci so nato primerjali telesno sestavo miši, težo in različne metabolne parametre, kot je glukoza v krvi.
Veliko beljakovin + vadba = manj negativnih učinkov
Rezultati so bili pričakovani: visokoproteinska dieta je pri miših, ki niso potiskale obteženega vozička, poslabšale metabolno zdravje. Te miši so v primerjavi s skupino, ki je zaužila malo beljakovin, pridobile odvečno telesno maščobo. Miši, ki so ob visokoproteinski dieti potiskale tudi obtežen voziček, pa so povečale mišično maso in niso pridobile maščob. Jih pa vadba ni obvarovala pred učinkom beljakovin na krvni sladkor.
Beljakovine niso povečale moči
Zanimivo je, da so miši, ki so zaužile veliko beljakovin, hitreje pridobile na moči. Kljub temu so bile ob koncu raziskave sposobne potiskati tako težak voziček, kot miši na nizkoproteinski dieti. Miši, ki so zaužile veliko beljakovin, so bile na koncu raziskave večje in so imele večje mišice, a njihova maksimalna moč je bila enaka kot pri miših z nizkoproteinsko dieto.
Novinar
