V pestrem študentskem življenju preprosto zmanjka časa za spanje. Zabava, učenje ali Netflix serija, in že je ura 2.00 zjutraj. Marsikomu se zdi, da je spanje potrata časa, ali pa se ne zaveda njegove pomembnosti. Spanje je osnovna človekova potreba, odrasli ga potrebujejo od 7 do 9 ur dnevno.
Zakaj spimo?
Človeško telo ima notranjo biološko uro, ki nas opozarja, kdaj je čas za počitek. Ta je občutljiva na svetlobo, poleg tega potekajo v telesu tudi kemični procesi, ki vplivajo na to, da mora telo počivati. Različni hormoni, ki regulirajo določene funkcije telesa, se izločajo v času spanja ali malo pred njim.
Spanje dobro vpliva na naše počutje, med spanjem se organizira naš spomin, utrdi se naučeno in izboljša se koncentracija.
Pomanjkanje spanca
Občasno pomanjkanje spanca ni problematično. Težave pa nastopijo, če se pomanjkanje spanca kopiči.
Pomanjkanje spanca vpliva na čustva, socialne interakcije in na možnost odločanja. Motnje spanja so povezane tudi z zmanjšano telesno odpornostjo, povišanim pritiskom, srčno in možgansko kapjo, vrtoglavico in padci ter z debelostjo. Ob pomanjkanju spanca imunski sistem oslabi, telo postane bolj občutljivo za infekcije in obolenja, zato je spanec zelo pomemben tudi v trenutni situaciji s covidom-19.
Leta 1965 je 17-letni Američan Randy Gardner ostal buden 264 ur in s tem postavil svetovni rekord. V teh 11 dneh eksperimenta ga je opazoval raziskovalec z univerze Stanford. Gardner drugi dan ni mogel izostriti vida, nato je izgubil sposobnost prepoznavanja predmetov z dotikom. Tretji dan je postal slabe volje in neusklajen, proti koncu eksperimenta je imel težave z zbranostjo, s kratkoročnim spominom, postal je paranoičen in začel halucinirati. Gardner si je po koncu eksperimenta na srečo opomogel, čeprav lahko tako dolgo obdobje brez spanja privede do mnogih zapletov, v ekstremnih primerih celo do smrti.
Leta 2014 je zaradi možganske kapi umrl nogometni navijač, ki je zaradi svetovnega prvenstva bedel 48 ur. Raziskave so pokazale, da se pri ljudeh, ki spijo manj kot 6 ur dnevno, 4,5-krat poveča verjetnost možganske kapi v primerjavi s tistimi, ki spijo od 7 do 8 ur dnevno.
V letu 2020 so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) izvedli raziskavo o življenjskem slogu pri odraslih prebivalcih Slovenije. Glede na priporočila za odrasle (od 7 do 9 ur spanja dnevno) v Sloveniji dovolj dolgo spi le 33 % moških in 37 % žensk med 18. in 74. letom starosti.
Zakaj je pomanjkanje spanca škodljivo?
Kot navaja Claudia Aguirre v TED-Ed, so znanstveniki mnenja, da pomanjkanje spanja povzroča toliko težav, ker se v možganih naberejo odpadne snovi. Čez dan naše celice porabljajo vire energije, ki jih razgradijo na različne snovi, med katerimi je tudi adenozin. Ko se v telesu nakopiči dovolj adenozina, to telesu sporoči, da potrebuje počitek. Poleg adenozina se v možganih kopičijo tudi druge snovi substance, ki jih telo odstrani med spanjem. Če torej premalo spimo, se zaradi prevelike količine teh snovi pojavijo različne, že prej omenjene, negativne posledice.
Spanje naj bo torej visoka prioriteta, saj močno vpliva na kvaliteto našega vsakdana. Ker vpliva tudi na ohranjevanje spomina in utrjevanje že naučenih informacij, ga čim bolje izkoristimo tudi v času izpitov.
Novinar
