Raziskava kaže mehanizem, prek katerega lahko diabetes tipa 2 vodi v razvoj Alzheimerjeve bolezni. Krivi naj bi bili določeni proteini, ki jih telo zaradi diabetesa ne more odstraniti. Poznavanje mehanizma lahko pripelje do strategij, s katerimi bi v prihodnosti lahko zmanjšali kognitivna tveganja. Bi res zadoščalo že uravnavanje ravni krvnega sladkorja?
Diabetes vpliva na beta-amiloide
Raziskovalci s švedske univerze so preučevali beta-amiloide, ki jih najdemo v amiloidnih plakih v možganih bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo. Merili so koncentracijo beta-amiloidov Aβ1-40 in Aβ1-42 v krvi zdravih ljudi in posameznikov z diabetesom tipa 2. Poleg tega so spremljali tudi koncentracijo encima, ki razgrajuje beta-amiloide. Udeleženci so med raziskavo prejeli infuzijo glukoze, s čimer so inducirali akutno hiperglikemijo, z drugimi besedami: visoko raven krvnega sladkorja. Po tem so udeležencem v časovnih presledkih jemali vzorce krvi za analizo.
Diabetes je preprečil padec koncentracije beta-amiloidov
Takoj po infuziji sladkorja so bile vrednosti koncentracij za obe skupini udeležencev podobne. Vendar pa je koncentracija beta-amiloidov v krvi zdravih posameznikov hitro upadla. Obenem je koncentracija encima, ki beta-amiloide razgrajuje, narasla. V skupini sladkornih bolnikov se raven beta-amiloidov ni spustila, niti ni koncentracija encima narasla. Bolniki z diabetesom tipa 2 torej nimajo učinkovitega mehanizma za znižanje koncentracije beta-amiloidov v krvi. To bi lahko povišalo verjetnost, da se beta-amiloidi shranijo v možganih, kjer povzročajo kognitivne bolezni.
Novinar
