Projekt študentov medicine Gaster Felix se vrača z novo serijo člankov Prehrana za zdravje. Z njimi želimo svoje znanje o metabolizmu, klinični prehrani, bolezenskih stanjih prenesti in deliti s čim večjo množico ljudi. Prehrana je namreč del našega vsakdana, z njo pa lahko kar precej vplivamo na svoje zdravje. Debelost je vse večji problem v zahodnem svetu, več ljudi je namreč predebelih kot presuhih; povzroča veliko kroničnih bolezni, od sladkorne bolezni tipa 2 do srčnožilnih obolenj. Debelost je posledica več dejavnikov, glavna sta zagotovo prehrana in (ne)zadostna telesna aktivnost, hkrati pa je lahko vzrok za pridobljene kilograme še kaj … Na primer bakterije!
Bakterije so mikroorganizmi, ki jih s prostim očesom ne vidimo, a so hkrati povsod okrog nas. Nekatere bakterije so za naše zdravje močno škodljive in povzročajo bolezni, medtem ko so druge neškodljive, tretje pa ne samo da nam ne škodujejo – še koristne so! Na koži, v črevesju in v urinarnem traktu ima vsak človek na milijone bakterij, izmed katerih so mnoge tudi nujno potrebne, saj ščitijo pred drugimi patogenimi, torej nevarnimi bakterijami, prav tako mnoge pa so koristne v svoji pomoči pri prebavi. Strokovnjaki so začeli razmišljati, kako bi lahko bakterije vplivale na naš metabolizem v črevesju ter prišli na dan s spodnjimi tremi hipotezami.
PRVA HIPOTEZA
V črevesni flori je kar nekaj tako imenovanih, če smo bolj poljudni, ‘debelostnih bakterij’, ki učinkovito razgrajujejo ogljikove hidrate. To je tudi razlog, da nekaterim ljudem zrastejo nadležne maščobne blazinice, čeprav ne pojedo nič več kot drugi. Kot vemo, lahko bakterije iz neprebavljivih ogljikovih hidratov izdelujejo različne maščobne kisline: bakterije, ki presnavljajo ogljikove hidrate rastlinskega izvora, proizvajajo več maščobnih kislin za črevesje in jetra, medtem ko druge bakterije proizvajajo maščobne kisline tudi za ostale dele našega telesa. Banana zato redi manj kakor polovička čokoladne tablice, čeprav imata obe enako količino kalorij – rastlinski ogljikovi hidrati namreč zbujajo pozornost med lokalnimi oskrbovalci, kot tudi med prehranjevalci celotnega telesa.
Raziskave pri ljudeh s čezmerno telesno težo so pokazale, da je njihova črevesna flora v celoti manj raznolika in v njej prevladujejo določene skupine bakterij, ki presnavljajo predvsem ogljikove hidrate. Seveda pa, kot je splošno znano, mikroflora pri debelih ni edini povzročitelj prekomerne teže.
DRUGA HIPOTEZA
Pri presnovnih težavah, kot so čezmerna telesna teža, diabetes in visoka raven maščob v krvi, lahko pri večini populacije ugotovimo tudi rahlo zvišane vnetne dejavnike v plazmi. Vrednosti so samo minimalno povišane, zato tako vnetje imenujemo subklinično. Dokler bakterija ostaja v sluznici, je situacija neproblematična, težave pa nastanejo, ko z neugodno kombinacijo črevesne flore pojemo premastno hrano in vnetni dejavniki zaidejo v kri. Sistemsko lahko delujejo na povečanje zamaščenosti jeter, pa tudi na delovanje ščitnice. Ker nastaja manj tiroidnih hormonov, se presnavlja manj maščobe, saj je bazalni metabolizem minimalno zavrt. Poleg bakterijskih toksinov lahko prekomerno težo sproži tudi hormonsko neravnovesje, prevelika količina estrogena, pomanjkanje vitamina D ali pa preveč hrane, ki vsebuje gluten.
TRETJA HIPOTEZA
Leta 2013 je bila postavljena hipoteza, da bakterijski dejavniki vplivajo tudi na apetit. Tako velik občutek lakote ob 11. uri zvečer, zaradi katere popolnoma izpraznimo domače zaloge čokolade ter vse vrečke s slanimi prigrizki za povrh, niso vedno domislica organa, s katerim si obračunamo davčno napoved. Nekatere bakterije so tako sposobne izdelovati tirozin in trifofan, ki se v nevronih sitentizirata v dopamin in seratonin, ki sta hormona, ki sprožata pozitivne in prijetne občutke. Več raziskav je potrdilo, da se raven naših lastnih hormonov za sitost opazno močneje zviša, če jemo hrano, ki je primerna za naše bakterije. Presenetljivo, a rezanci in sendviči (kljub temu da bi si to želeli) ne spadajo v to kategorijo. Tukaj se postavlja vprašanje, ali lahko določene bakterije ‘izražajo različne skomine’? Če na primer zelo dolgo ne jemo čistega sladkorja, ga sčasoma ne potrebujemo več. Bi to lahko pomenilo propad čokoladnih in ‘gumijastomedvedkovih’ lobijev? O tem lahko samo ugibamo …
Da zaključimo, treba je jesti zdravo in uravnoteženo hrano; 60% ogljikovih hidratov, do 30% maščob in 10–20% beljakovin. Zdrave nenasičene maščobne kisline potrebujemo za delovanje organizma. Te lahko najdemo v oreščkih, rastlinskih oljih – laneno, sezamovo – in avokadu. Pri uživanju ogljikovih hidratov pa moramo paziti, da uživamo sestavljene sladkorje, kot so polnozrnata žita in nenamizni sladkor, saj nam bodo sestavljeni sladkorji z vlakninami pustili občutek sitosti dlje ter hkrati tudi »ugodili« našim bakterijam v črevesju.
Ekipa projekta Gaster Felix, Društvo študentov medicine Slovenije
(Ukradite slastne ideje za zdrave obroke na Gaster Felix Instagram ali postanite prijatelji zdravemu načinu življenja na Gaster Felix Facebook!)
