PMS je angleška kratica za predmenstrualni sindrom (angl. premenstrual syndrome). Gre za simptome, ki jih lahko doživiš v obdobju dveh tednov pred menstruacijo. Večina žensk doživi določeno stopnjo PMS-ja. Ko pa so simptomi hujši, motijo življenje in odnose z ostalimi, gre za predmenstrualno disforično motnjo (PMDD).
Kako prepoznaš PMS
Pogosti simptomi PMS-ja so psihološki, npr. nihanja v razpoloženju. Poleg tega slabi občutki, razburjenost, tesnobnost in razdražljivost. Značilna sta večja utrujenost in težave s spanjem.
Med fizičnimi simptomi so bolečine v trebuhu, napihnjenost, glavobol in občutljivost prsi. Značilne so tudi spremembe v apetitu in spolnem nagonu, bolj mastni lasje in nepravilnosti na koži. Lahko se poslabšajo zdravstvene težave, ki jih imaš že od prej, kot so migrene in alergije.
Če več ciklov zapored opažaš znake PMS-a, si zabeleži simptome ter trajanje simptomov in menstruacije. Če poznaš vzorec, si lažje pomagaš z lajšanjem simptomov. Poleg tega bodo ti podatki koristni, če se odločiš za obisk osebnega zdravnika.
Predmenstrualna disforična motnja (PMDD)
PMDD je hujša oblika predmenstrualnega sindroma, ki jo prepoznaš predvsem po hudih psiholoških simptomih, ki motijo tvoje vsakdanje življenje. To so depresivno stanje, velika tesnobnost, panični napadi, brezup itd.
Olajšaj simptome
Če občutiš blažje simptome, si lahko pomagaš z znanimi metodami za zdravo življenje in boljše počutje:
- redna telesna vadba, s katero poženeš kri po žilah, pospešiš prebavo pa tudi boljše se počutiš,
- uravnotežena prehrana in več manjših obrokov namesto manj večjih. Tako manj obremenjuješ telo in pomagaš prebavi, kar zmanjša tudi napihnjenost,
- dovolj vode in spanja (vsaj 7 do 8 ur),
- telesu pomagaš tudi, če zmanjšaš stres, kar je v današnjem »hitrem« svetu težko. Vzemi si vsaj 10 minut zase in v mirnem prostoru izvedi trening joge, dihanja ali meditacijo.
Če so bolečine velike, se lahko obrneš na zdravila proti bolečinam.
Poleg splošno uravnotežene prehrane, lahko poskusiš nekaj konkretnih tehnik:
- Študija v Archives of Internal Medicine je pokazala, da so imele ženske z več vnosa kalcija in vitamina D manjše tveganje za nastanek simptomov PMS-ja. Hrana s kalcijem: mlečni izdelki, zelena zelenjava, sezam, mandlji itd.
- Omeji vnos sladkorja in soli (natrija), kar bo pripomoglo k manjši napihnjenosti, zastajanju vode in občutljivosti dojk.
Photo by lograstudio on Pixabay
Česa ne početi
Z določenimi dejanji lahko olajšaš simptome, z drugimi pa jih še poslabšaš. V drugi polovici menstrualnega cikla se zato izogibaj:
- kajenju,
- stresu,
- sladkorju,
- alkoholu,
- kofeinu in
- soli.
Kdaj je čas za obisk zdravnika
Če vsak mesec občutiš močne simptome in prej navedene tehnike ne pomagajo, se obrni na osebnega zdravnika. Morda ne gre za PMS, ampak za drugo zdravstveno težavo.
Če zdravnik oceni, da so simptomi PMS-ja hujši, ti lahko predpiše zdravilo, ki bo lajšalo simptome, npr. antidepresive, hormonske tablete ali diuretike, ali predlaga drugo pomoč, kot so prehranski dodatki. Morda pa te bo napotil k strokovnjaku, kot sta ginekolog ali psihiater.
Novinar
