O čudežnem zdravilu, ki pomaga pri hujšanju, si letos hočeš nočeš nekaj slišal. Semaglutid, bolj poznan pod tržnim imenom Ozempic, je humani analog GLP-1 in je v Evropi od leta 2018 odobren za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2. Za zdravljenje debelosti so ga začeli uporabljati leta 2022, a zares je Ozempic doživel marketinški bum šele preko hollywoodskih zvezdnikov. V nekem obdobju ga je bilo celo premalo za sladkorne bolnike. Danes znanstveniki odkrivajo nove blagodejne učinke zdravila, hkrati pa vemo, da Ozempic ni nujno sveti gral hujšanja.
Zakaj Ozempic ni čudežno zdravilo
Na spletni strani mesečnika Wired je bila objavljena zgodba Danielle Rosas, ki se je po mnogih neuspelih poskusih hujšanja leta 2020 obrnila na Ozempic. Na začetku zdravljenja je tehtala 102 kilograma. Po treh mesecih injekcij je izgubila 5 odstotkov telesne teže – približno 7 kilogramov.
Čudežni rezultati, ki so jih dosegale raziskave, so jo nekako zaobšli. Pacienti so v sklopu teh raziskav, čeprav v daljšem časovnem obdobju, izgubili trikrat toliko. Ni se pa izognila splošno znanim negativnim učinkom zdravila, slabosti in slabemu počutju. 15- in celo 20-odstotne izgube telesne teže, o katerih slišimo v sklopu raziskav, so povprečja.
V praksi zdravila ne delujejo tako dobro kot v skrbno nadzorovanih preizkusih, seveda pa nikoli ne bodo delovala enako dobro pri vseh.
»Vsi pričakujejo, da bodo ta zdravila čudežna,« pravi Hans Schmidt, direktor Centra za izgubo telesne teže in presnovno zdravljenje ter vodja bariatrične kirurgije v Medicinskem centru Univerze Hackensack v New Jerseyju.
Tudi pri tistih, ki dobro prenašajo stranske učinke, hujšanje ni zagotovljeno
Mnogi z Ozempicom dosegajo izjemne rezultate, a pri nekaterih je izguba mase zelo manjhna ali sploh ne pride. Zdravila GLP-1, imenovana po hormonu GLP-1, ki uravnava krvni sladkor, apetit in prebavo, ne delujejo pri vseh. V raziskavi o semaglutidu je približno tretjina ljudi izgubila manj kot 10 odstotkov svoje teže. V študiji o tirzepatidu je 16 odstotkov udeležencev na najvišjem odmerku izgubilo manj kot 10 odstotkov svoje teže. V istih raziskavah je približno 14 odstotkov udeležencev na semaglutidu izgubilo manj kot 5 odstotkov telesene teže – tisti na najvišjem odmerku tirzepatida so dosegli 9 odstotkov.
»Če ne vidiš rezultata in imaš stranske učinke, ni razloga, da bi nadaljeval z zdravilom,« pravi Schmidt. Približno 15 odstotkov njegovih pacientov se na GLP-1 ne odziva dobro. Nekateri podobno kot Rosas ne morejo prenašati stranskih učinkov. A tudi med tistimi, ki vztrajajo, nekateri ne izgubijo kilogramov. Na TikToku se na objave tistih, ki jim zdravilo ni pomagalo po pričakovanjih, vrstijo komentarji ljudi, ki na najvišjih odmerkih ne izgubijo nič.
Komu Ozempic ne bo pomagal shujšati?
»Še vedno ne razumemo večine razlik v odzivih,« pravi Ewan Pearson, profesor diabetične medicine na Univerzi v Dundeeju na Škotskem. Vseeno lahko odziv pacientov nekoliko predvidijo. Ženske se načeloma odzivajo bolje od moških, morda zaradi drugačne razporeditve maščobe, ali ker prejmejo večji odmerek glede na svojo velikost. Pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2 je manj verjetno, da bodo zdravila GLP-1 povzročila večjo izgubo telesne teže. Marsikaj je odvisno od spremenljivk, kot so genetika, spremenjena črevesna flora in druga zdravila, ki spodbujajo pridobivanje telesne teže.
»Veliko je odvisno od fiziologije in biologije posameznika. Ne moremo pričakovati, da bo zdravilo enako učinkovito za vse,« pravi Amy Rothberg, endokrinologinja z Univerze v Michiganu. Zdravila GLP-1 povzročajo izgubo teže z upočasnjevanjem gibanja hrane v želodcu in z delovanjem na receptorje, ki ustvarjajo občutek sitosti. Pacienti poročajo manj stalnih misli o hrani, posledično tudi jedo manj. Schmidt dodaja, da nekateri ne reagirajo na nižje odmerke, a začnejo hujšati, ko se odmerek poveča.
Ozempic najbolj učinkovit v kombinaciji z zdravo prehrano in telesno aktivnostjo
Brez sprememb življenjskega sloga zdravila za izgubo telesne teže verjetno ne bodo tako učinkovita. Podjetji Novo Nordisk in Eli Lilly, ki proizvajata Ozempic, Wegovy, Mounjaro in Zepbound, poudarjata, da naj bi se zdravila uporabljala v kombinaciji z zdravo prehrano in povečano telesno aktivnostjo. Klinični preizkusi semaglutida in tirzepatida so potekali ob zmanjšanem vnosu kalorij in povečani telesni aktivnosti udeležencev.
Raziskovalci preučujejo tudi genetske dejavnike, ki bi lahko pojasnili nekatere razlike v odzivih. Pearson in sodelavci so leta 2022 objavili raziskavo, ki je identificirala gen ARRB1, ki je dejaven pri uravnavanju glukoze. Študija je vključila več kot 4500 subjektov. Izkazalo se je, da ljudje z določenimi različicami tega gena med jemanjem zdravil GLP-1 dosegajo nižje ravni sladkorja v krvi.
Novinar