Nove raziskave so odkrile, da bakterija, ki povzroča klamidijo, lahko kolonizira človeško črevesje in tam deluje kot skrito zatočišče, iz katerega izvira ponavljajoče se okužbe. S pomočjo inovativnih laboratorijskih metod in uporabe miniaturnih modelov črevesja so znanstveniki preučili, kako bakterija Chlamydia trachomatis okuži prebavni trakt in kako to lahko vpliva na ponavljajoče se genitalne okužbe pri ljudeh. Ta raziskava prinaša nova spoznanja v razumevanju te spolno prenosljive okužbe (SPO) in odpira možnosti za bolj učinkovito zdravljenje.
Klamidija: najpogostejša spolno prenosljiva okužba
Klamidija je najpogostejša spolno prenosljiva okužba (SPO) na svetu, ki jo povzroča bakterija vrste Chlamydia trachomatis. Okužba običajno prizadene genitalno območje in lahko povzroča bolečino ter nenavaden izcedek iz nožnice ali penisa. Nedavne raziskave na miših in klinična poročila pri ljudeh so pokazala, da lahko C. trachomatis okuži tudi prebavni trakt človeka. To pomeni, da bi se bakterija lahko skrivala v črevesju in pozneje povzročila ponavljajoče se genitalne okužbe, ki se pojavljajo kljub zdravljenju z antibiotiki.
Nova metoda preučevanja
Do zdaj znanstveniki te teorije niso mogli preizkusiti na človeških celicah. V novi študiji, objavljeni v reviji PLOS Pathogens, so raziskovalci uporabili miniaturne, laboratorijsko gojene modele različnih delov človeškega prebavnega trakta, imenovane organoidi, da bi preučili, ali lahko C. trachomatis dejansko okuži črevesje.
Za izdelavo teh modelov so raziskovalci uporabili kemikalije za stimulacijo matičnih celic, odvzetih odraslim darovalcem, da so zrasle v miniaturne, tridimenzionalne replike organov, kot sta debelo in tanko črevo. Ti modeli, znani kot organoidi, so postali priljubljeno orodje za preučevanje fizioloških sistemov in testiranje novih zdravil, saj bolje posnemajo strukturo in funkcijo človeških organov kot drugi modeli na osnovi celic ali živali.
Mehanizem okužbe in vloga plazmidov
Ko so organoidi prebavnega trakta dosegli ustrezno velikost, so raziskovalci izločili specifične celice, imenovane primarne črevesne epitelijske celice, ki obdajajo površino črevesja. Te celice so nato gojili v enoslojnih kulturah v laboratorijski posodi, da so povečali njihovo število, preden so jih okužili s C. trachomatis. Raziskovalci so nato s pomočjo visoko-ločljivostnega mikroskopa podrobno preučili, kako je bakterija vplivala na celice.
Študija je pokazala, da lahko C. trachomatis vstopi v te celice. V nekaterih primerih je bila rast bakterije omejena, namesto popolne okužbe pa so se razvile velike, nepravilno oblikovane strukture, imenovane aberantna telesa. Verjame se, da lahko ta aberantna telesa preživijo znotraj gostiteljskih celic v telesu, kar bi lahko omogočilo bakteriji, da vztraja v telesu tudi po zdravljenju.
»Črevesje bi lahko predstavljalo spregledano mesto okužbe, kjer bi klamidija potencialno vztrajala in se večkrat razširila na genitalni trakt,« je povedal Pargev Hovhannisyan, glavni avtor študije. »Če je tako, bi to lahko ogrozilo uspešnost antibiotičnega zdravljenja genitalnih okužb.«
V ločenem poskusu je ekipa pokazala tudi, da se C. trachomatis zanaša na prstanec DNK, znan kot plazmid, za okužbo in rast znotraj epitelijskih celic. Ta plazmid, imenovan Pgp3, bakterija proizvaja sama. Po neuspešnih poskusih okužbe celic z modificiranimi sevi bakterij, ki niso vsebovali Pgp3, je ekipa ugotovila, da je ta plazmid ključnega pomena za uspešno okužbo.
Omejitve raziskave in nadaljnje študije
Raziskovalci so priznali več omejitev študije. Poudarili so, da so preučevali le, kako C. trachomatis okuži izolirane epitelijske celice, in ne celic, vgrajenih v organoid. V človeškem črevesju so namreč prisotni številni dejavniki, kot so druge mikrobe in celice imunskega sistema, ki bi lahko v realnem življenju preprečili okužbo teh celic. Zato še vedno ni popolnoma jasno, ali se te okužbe dejansko pojavljajo pri človeških bolnikih.
Kljub temu so znanstveniki optimistični, da bodo modeli, ki so jih ustvarili, olajšali nadaljnje raziskave o možni vlogi okužbe s klamidijo v črevesju. Te raziskave bi lahko v prihodnosti izboljšale razumevanje mehanizmov, s katerimi klamidija povzroča ponavljajoče se okužbe, in razvile nove pristope za bolj učinkovito preprečevanje in zdravljenje teh okužb.
Novinar
