Burzitis je vnetje burze, majhne tekočinske vrečke, ki deluje kot blazinica med kostmi, tetivami, sklepi in mišicami. Burze se nahajajo po telesu in zmanjšujejo trenje ter omogočajo lažje gibanje sklepov. Ko se burza vname, lahko povzroči bolečino, oteklino in zmanjšano gibljivost prizadetega sklepa, kar močno vpliva na vsakdanje aktivnosti.
Kaj so burze in kakšna je njihova funkcija?
Burze so majhne vrečke, napolnjene s tekočino, ki se nahajajo v bližini sklepov po vsem telesu. Njihova glavna naloga je zmanjšanje trenja med strukturami, ki se med gibanjem stikajo – to so predvsem kosti, tetive, sklepi in mišice. Z vidika anatomije delujejo kot amortizerji, ki omogočajo gladko gibanje, saj preprečujejo, da bi kosti, mišice ali kite drsele neposredno druga ob drugi. Burze so še posebej pomembne na mestih, kjer pogosto prihaja do gibanja, kot so ramenski, komolčni, kolenski in kolčni sklepi. Na primer, burza v kolenskem sklepu zmanjšuje pritisk pri hoji, teku ali klečanju.
Simptomi burzitisa
- Burzitis se lahko pojavi nenadoma ali postopoma, odvisno od vzroka in obremenitve prizadetega sklepa. Simptomi burzitisa vključujejo:
- Bolečina: bolečina je običajno topa, lahko pa postane ostra pri premikanju prizadetega sklepa. Pogosto je intenzivnejša ponoči ali pri določenih gibih, ki obremenjujejo burzo.
- Oteklina: sklep lahko oteče, kar je še posebej opazno, če se burzitis pojavi v bolj površinskih delih telesa, kot sta komolec ali koleno. Oteklina je lahko prisotna tudi več tednov, če vnetje ne popusti.
- Omejena gibljivost: bolečina in vnetje pogosto omejujeta gibljivost sklepa. Pri hujšem burzitisu lahko premikanje sklepa postane skoraj nemogoče brez izrazite bolečine.
- Rdečina in toplina: pri vnetju burze, zlasti če gre za infekcijski burzitis, se prizadeti del lahko obarva rdeče in postane vroč na dotik, kar kaže na aktivno vnetje ali okužbo.
Najpogostejše vrste burzitisa
Burzitis se lahko pojavi v katerem koli sklepu v telesu, kjer so prisotne burze, vendar so nekateri sklepi zaradi obremenitev ali ponavljajočih se gibov pogosteje prizadeti. Med najpogostejšimi vrstami burzitisa je burzitis ramenskega sklepa, ki ga imenujemo subakromialni burzitis. Ta tip je pogost pri ljudeh, ki pogosto dvigujejo roke nad glavo, kot so športniki, slikarji ali delavci v gradbeništvu. Zaradi prekomerne obremenitve in trenja se burza v ramenskem sklepu vname.
Pogosta je tudi pojavnost komolčnega burzitisa, ki ga strokovno imenujemo olekranonski burzitis. Ta se pogosto pojavi pri osebah, ki veliko časa naslanjajo komolce na trdo površino ali pri katerih pride do ponavljajočih se udarcev v predel komolca. Vrsta burzitisa, ki je povezana z delovnimi obremenitvami komolca, se pojavlja predvsem pri poklicih, kjer je uporaba komolcev pri delu pogosta.
Burzitis kolena se običajno razvije pri ljudeh, ki veliko klečijo, na primer pri polaganju ploščic ali pri vrtnarskih delih. Ta burzitis prizadene burzo, ki se nahaja neposredno nad kolenskim sklepom ali tik pod njim. Trohanterični burzitis, ki se pojavi v kolčnem sklepu, prizadene burzo na vrhu stegnenice. To vrsto burzitisa pogosto opazimo pri tekačih in pri ljudeh z drugimi težavami, kot so različno dolge noge, osteoartritis ali kronične poškodbe kolkov.
Vzroki za nastanek burzitisa
Burzitis lahko nastane zaradi različnih dejavnikov, ki obremenijo ali poškodujejo burzo. Med najpogostejšimi dejavniki so ponavljajoči se gibi ali dolgotrajno pritiskanje na določen sklep. Nekatere aktivnosti, kot so klečanje, slikanje, dvigovanje uteži ali igranje določenih športov, vključujejo ponavljajoče gibe, ki močno obremenijo sklepe in burze. Redno izvajanje takšnih gibov povečuje tveganje za burzitis.
Drug pomemben vzrok je poškodba, na primer udarec ali padec na sklep, ki lahko povzroči travmatičen burzitis. Takrat pride do akutne poškodbe burze, kar vodi v takojšnje vnetje, bolečino in oteklino. Bakterijske okužbe lahko povzročijo septični burzitis, kar pomeni, da je burza okužena. Takšno stanje zahteva hitro zdravljenje, saj se lahko okužba razširi na druge dele telesa in povzroči sepso.
Nekatere bolezni, kot so protin, revmatoidni artritis in diabetes, povečujejo tveganje za burzitis. Te bolezni povzročajo vnetja v telesu ali povečujejo obremenitev sklepov, kar lahko vpliva na vnetje burz in posledično na nastanek burzitisa.
Zdravljenje burzitisa
Zdravljenje burzitisa je usmerjeno k zmanjšanju bolečine in vnetja ter ponovni vzpostavitvi gibljivosti sklepa. Prvi korak pri zdravljenju je počitek in izogibanje obremenitvam prizadetega sklepa. S tem se omogoči okrevanje vnetne burze. Pomembno je tudi uporabo ledenih obkladkov, ki zmanjšajo oteklino in bolečino. Led se lahko nanese večkrat dnevno za približno 15–20 minut, da se doseže najboljši učinek.
Nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID), kot so ibuprofen ali naproksen, lahko pomagajo pri zmanjševanju vnetja in lajšanju bolečine. Za izboljšanje gibljivosti sklepa in krepitev mišic okoli prizadetega sklepa je priporočljiva fizioterapija, ki s specifičnimi vajami prispeva k dolgoročnemu zdravljenju.
V primeru hudega vnetja, ki se ne odziva na druge terapije, zdravniki pogosto predpišejo kortikosteroidne injekcije, ki se injicirajo neposredno v burzo in zmanjšajo vnetje. Operacija je redko potrebna in se uporablja predvsem takrat, kadar so druge metode neučinkovite ali kadar gre za infekcijski burzitis, ki ne reagira na antibiotike.
Zdravljenje burzitisa običajno traja nekaj tednov, pri kroničnem burzitisu pa se lahko obdobje zdravljenja zavleče več mesecev. Odziv na terapijo je pogosto odvisen od stanja sklepa in vrste terapije.
Preprečevanje burzitisa
Čeprav ni mogoče popolnoma preprečiti vseh primerov burzitisa, lahko tveganje zmanjšamo z nekaj preprostimi ukrepi. Pomembno je vzdrževati pravilno telesno držo in izvajati vaje z ustrezno tehniko, saj napačne tehnike pri dvigovanju uteži, teku ali celo pri vsakodnevnih gibih lahko povzročijo prekomerno obremenitev sklepov in povečajo tveganje za burzitis. Prav tako pa je potrebno vzdrževati primerno telesno težo, da manj obremenjujemo sklepe.
Izogibanje ponavljajočim se gibom, ki obremenjujejo določen sklep, je še en učinkovit način preventive. Redno izvajanje istih gibov obremenjuje sklepe in burze, kar sčasoma lahko povzroči vnetje. Redni odmori med aktivnostmi, ki vključujejo obremenitev sklepov, so prav tako ključni, zlasti pri dolgotrajnih fizičnih naporih.
Pri dejavnostih, ki vključujejo dolgotrajni pritisk na sklepe, je priporočljivo uporabljati zaščitne blazinice, na primer pri klečanju na trdih površinah. To zmanjša pritisk na sklepe in posledično obremenitev burz.
Novinar
