Hladne kopeli: ne za vsakogar in ne brez previdnosti

Young man swimming in the winter lake in the ice hole
Foto: mihtiander iz iStock

Hladne kopeli – ki so bile predvsem navada vrhunskih športnikov, so danes priljubljen trend tudi med rekreativci in ljubitelji dobrega počutja. Mnogi prisegajo na njihove koristi, od izboljšane regeneracije do boljšega razpoloženja. Ali hladna voda res koristi našemu telesu?

Prednosti hladnih kopeli: močnejše celice in večja odpornost

Raziskovalci iz laboratorija HEPRU na Univerzi v Ottawi so odkrili, da lahko ponavljajoča se izpostavljenost hladni vodi močno okrepi avtofagične procese, torej naravni celični sistem za »čiščenje« poškodovanih struktur. V sedemdnevnem eksperimentu so mladi moški eno uro dnevno preživeli v vodi s temperaturo 14 °C, raziskovalci pa so spremljali njihove krvne parametre pred in po aklimatizaciji.

Profesor Glen Kenny, direktor raziskovalnega laboratorija, pojasnjuje: »Naše ugotovitve kažejo, da ponavljajoča se izpostavljenost mrazu znatno izboljša avtofagično delovanje, ki je ključni celični zaščitni mehanizem.« Z izboljšano avtofagijo naj bi bile celice bolj odporne na stres, kar bi lahko prispevalo k boljši odpornosti na bolezni in celo upočasnilo procese staranja.

Young man jumps into the ice hole made in the winter lake
Foto: mihtiander iz iStock

Slabosti in omejitve: ne za vsakogar in ne brez previdnosti

Kljub optimističnim rezultatom pa raziskava tudi opozarja na omejitve. Ugotovljeno je bilo, da je bila avtofagija sprva motena zaradi visokointenzivnega hladnega stresa, kar pomeni, da lahko nenadna izpostavljenost mrazu telesu najprej škoduje, preden se začne prilagajati. Poleg tega študija vključuje le mlade moške, zato ostaja odprto vprašanje, ali bi enake koristi veljale tudi za ženske, starejše ljudi ali osebe s kroničnimi boleznimi.

Kot pravi dr. Kelli King, prva avtorica študije: »Do konca aklimatizacije smo opazili izrazito izboljšanje celične odpornosti udeležencev na mraz. To nakazuje, da lahko aklimatizacija na mraz pomaga telesu, da se učinkovito spopade z ekstremnimi okoljskimi pogoji.« Toda poudarja tudi potrebo po postopnosti in previdnem pristopu: učinki se pojavijo šele po več zaporednih izpostavitvah in niso takojšnji.

Znanstvena osnova za priljubljeno prakso

Ledene kopeli so v zadnjih letih postale priljubljene ne le med športniki, temveč tudi v wellness skupnosti. Študija potrjuje, da imajo hladne kopeli lahko več kot placebo učinek. Aktivacija avtofagije in zaviranje apoptoze, torej celične smrti, kažeta na potencialno vlogo mraza pri podaljševanju celičnega zdravja. Prav tako so raziskovalci opazili zmanjšanje vnetnih označevalcev v telesu, kar bi lahko pripomoglo k zmanjšanju tveganja za kronične bolezni.

»Presenetilo nas je, kako hitro se je telo prilagodilo,« pravi King. »Izpostavljenost mrazu lahko pomaga preprečevati bolezni in morda celo upočasniti staranje na celični ravni. To je kot nastavitev mikroskopskih strojev vašega telesa.« Vendar ti učinki niso univerzalni – individualne razlike so velike, prav tako odzivi telesa na stres.

Young man swimming in the winter lake in the ice hole
Foto: mihtiander iz iStock

Potrebne nadaljnje raziskave in premišljena uporaba

Čeprav je študija postavila pomemben temelj za razumevanje fizioloških učinkov hladnih kopeli, raziskovalci opozarjajo, da so za širše razumevanje potrebne nadaljnje raziskave – predvsem na drugih demografskih skupinah. Kar koristi mladim, zdravim moškim, morda ne bo enako učinkovito ali varno za vse ostale.

»To delo poudarja pomen aklimatizacijskih protokolov za krepitev zdravja ljudi, zlasti v okoliščinah, ko so posamezniki izpostavljeni ekstremnim temperaturam.« S tem je jasno, da lahko hladne kopeli ponudijo koristi, vendar le, če se izvajajo premišljeno, postopoma in v okviru posameznikovih zmožnosti.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.