Ščitnica je pomembna žleza v našem telesu, ki sprošča ščitnične hormone, ki so pomembni za pravilno delovanje metabolizma telesa. Včasih pa se zgodi, da ščitnica ne deluje več povsem pravilno, kar lahko povzroči resne zdravstvene težave. Če ščitnica sprošča preveč hormonov, govorimo o hipertiroidizmu.
Hipertiroidizem je pogostejši pri ženskah kot pri moških in prizadene 2 od 100 žensk in 2 od 1000 moških.
Vzroki za nastanek hipertiroidizma
Obstaja več različnih vzrokov za hipertiroidizem, vključno z:
- Avtoimunska bolezen ščitnice ali Gravesova bolezen – najpogostejši vzrok hipertiroidizma (80% vseh primerov). To prizadene ženske pogosteje kot moške in je posledica proizvodnje protiteles, ki napadajo ščitnico. Protitelesa preslepijo ščitnico, da misli, da je potrebna večja proizvodnja ščitničnih hormonov, kar povzroči hipertiroidizem.
- Toksični ščitnični vozliči – drugi najpogostejši vzrok hipertiroidizma (15% primerov). Eden ali več ščitničnih vozličev deluje neodvisno od preostale ščitnice in proizvaja preveč ščitničnega hormona. Pri tem lahko pride do povečanja tega dela ščitnice, kar ustvari golšo, nekakšno bulo na vratu. To pa lahko postane izredno problematično, če začne pritiskati na sapnik.
- Vnetje ščitnice ali tiroiditis – je redek vzrok hipertiroidizma (1–2 % primerov), običajno zaradi virusne bolezni, ki povzroči vnetje in uničenje tkiva ščitnice, kar povzroči sproščanje shranjenih ščitničnih hormonov. Vrat je lahko občutljiv na dotik preko ščitnice, vendar se to stanje običajno umiri brez posebnega zdravljenja. Ščitnica običajno spet začne normalno delovati; vendar pa lahko pri manjšem številu bolnikov ščitnica postane premalo aktivna, zato se razvije hipotiroidizem.
- Zdravila – zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje drugih bolezni, lahko povzročijo hipertiroidizem. Najpogostejši je amiodaron, zdravilo za nadzor nerednega srčnega utripa.
- Obstaja nekaj drugih izjemno redkih vzrokov za hipertiroidizem – kot so benigni tumorji hipofize, ki proizvajajo presežek ščitničnega stimulirajočega hormona (TSH).
Simptomi hipertiroidizma
V več kot 75 % primerov simptomi hipertiroidizma vključujejo: živčnost, razdražljivost, nezmožnost sprostitve, občutek toplote, intoleranco za vročino, povečano potenje, palpitacije, utrujenost, povečano pogostost odvajanja blata, povečan apetit in izgubo teže.
V približno 20–30 % primerov se lahko pojavijo težave s spanjem (nespečnost) in neredne menstruacije.
Huda posledica hipertiroidizma, pa je lahko tudi osteoporoza, ki ima za posledico pogostejše zlome in zelo krhke kosti.
Pri približno 25% primerov Gravesove bolezni so možni tudi znaki očesne bolezni ščitnice. Običajno pride tudi do povečanja ščitnice, kar je znano kot golša.
Diagnoza hipertiroidizma
Za potrditev diagnoze bodo nato opravljeni preprosti krvni testi, pri katerih bo zdravnika zanimala predvsem raven T3, T4 in TSH v krvi. Pri hipertiroidizmu so ravni trijodotironina in/ali tiroksina običajno povišane, z nezaznavnimi ravnmi ščitničnega stimulirajočega hormona. Ko je bolezen v zgodnji ali blagi fazi, sta lahko trijodotironin in tiroksin v normalnem območju z zmanjšanim ščitničnim stimulirajočim hormonom; to je znano kot subklinični hipertiroidizem.
Običajno so testi delovanja ščitnice skupaj s kliničnim pregledom dovolj za diagnosticiranje vzroka hipertiroidizma. Vendar pa bo v nekaterih primerih za potrditev diagnoze morda potrebno testiranje protiteles, predvsem ob sumu na Gravesovo bolezen, občasno pa so potrebni pregledi privzema joda v ščitnico.
Zdravljenje hipertiroidizma
Obstajajo različne možnosti zdravljenja hipertiroidizma:
- Medicinsko zdravljenje – zdravila, imenovana karbimazol ali propiltiouracil, se dajejo v obliki tablet. To so skoraj vedno prva izbira zdravljenja za nadzor ščitnice. Obstajata dva glavna načina dajanja teh zdravil:
- blokiraj in zamenjaj – visok odmerek zdravila popolnoma ustavi delovanje ščitnice in to kombiniramo z nadomestnimi odmerki ščitničnega hormona. To zdravljenje med nosečnostjo ni varno.
- režim titracije – damo dovolj zdravila, da delno zavre ščitnico in ohranja naravne ravni ščitničnih hormonov v telesu v normalnem območju.
- Zdravljenje z radioaktivnim jodom – običajno se daje v obliki kapsule, ki se lahko izvaja ambulantno, brez potrebe po sprejemu v bolnišnico. Vsebina kapsule se absorbira in koncentrira v ščitnici, kar povzroči postopno uničenje žleze. Jod ne vpliva na druge dele telesa in je razmeroma varno zdravljenje. Približno 90 % bolnikov se odzove na enkratni odmerek, vendar bo morda potreben drugi in zelo redko tretji odmerek.
- Kirurška odstranitev celotne ali dela ščitnice (tiroidektomija). To ni najbolj pogost način zdravljenja, saj želimo ohraniti ščitnico. Delna odstranitev ščitnice je pogostejša ob pojavu vozličev, ki sami od sebe proizvajajo večje količine tiroidnih hormonov.
Novinar
