Grenivko ali grapefruit so v 18. stoletju odkrili na Barbadosu, kjer so jo poznali kot »prepovedani sadež«, je rezultat naravnega križanja pomaranče in pomela, poznani sta sorti z rumenim mesom in rožnatim do rdečim mesom.
Izvlečki iz pečk so cenjena kozmetična sestavina, sadež in sok pa sta priljubljeno osvežilo in krepilo.
Grenivka ima kar nekaj učinkovin, ki pomagajo pri boju s prehladnimi obolenji, preprečujejo nastanek bolezni srca in ožilja ter nekaterih vrst raka.
Grenivka vsebuje veliko vitamina C, folno kislino, vitamine skupine B, veliko kalija, železo, kalcij, druge minerale, roza in rdeče sorte vsebujejo betakaroten, prekurzor vitamina A, bioflavonoide, vlaknine in druge učinkovine, ki ščitijo pred rakom ter boleznimi srca in ožilja.
Ena grenivka zadostuje dnevni potrebi odraslega človeka po vitaminu C, ki je neločljivo povezan z imunskim sistemom, zato grenivka zmanjša in omili simptome prehlada.
Vitamin C kot antioksidant preprečuje poškodbe, ki nastanejo zaradi prostih radikalov pri vnetnih stanjih (astma, osteoartritis, revmatoidni artritis). Prosti radikali sodelujejo tudi pri nastanku ateroskleroze, katere pozni zapleti so bolezni srca – infarkt. Vse dobre lastnosti vitamina C, ki ga uživamo z zelenjavo in sadjem, zmanjšajo umrljivost zaradi kardiovaskularnih obolenj in raka.
Raziskave kažejo, da se pri ljudeh, ki popijejo tri kozarce soka grenivke dnevno, zmanjša aktivnost encima, ki aktivira raka povzročajoče kemikalije iz tobačnega dima. Nekatere učinkovine iz grenivk ne samo povečajo samomor rakavih celic, ampak vzpodbudijo tudi rast normalnih črevesnih celic. Fenolna kislina preprečuje nastanek raka povzročajočih nitrozaminov. Roza ali rdeča barva nekaterih sort grenivk je posledica likopena, redno uživanje hrane, bogate z likopenom, pa dokazano zmanjša tveganje za nastanek raka prostate. Limonoidi, terpeni in monoterpeni pospešujejo nastanek encimov, ki pomagajo preprečevati raka. Bioflavonoidi pa inhibirajo hormone, ki vzpodbujajo rast tumorjev.
Grenivka vsebuje veliko pektina, topne vlaknine, ki pomaga pri zniževanju povišanega holesterola v krvi. Pol litra grenivkinega, pomarančnega ali jabolčnega soka na dan naj bi z zvišanjem pH urina in izločanjem citronske kisline zmanjšal tveganje za nastanek kalcijevih oksalatnih ledvičnih kamnov. Trije ali več obrokov sadja dnevno naj bi zmanjšali tveganje za starostno pešanje vida.
Popularna shujševalna dieta predpisuje uživanje velikih količin grenivke ali grenivkinega soka. Teorija te diete, da naj bi grenivka vsebovala encim, ki bi pomagal pri izgorevanju maščob v telesu, ni bila nikoli potrjena. Čeprav spada grenivka med zdrava živila, dieta, ki temelji primarno na uživanju enolične hrane, ni uravnotežena in je zato nezdrava. Vseeno pa lahko grenivko vključimo v uravnoteženo shujševalno dieto, saj porcija vsebuje manj kot 100 kcal, pri čemer z visoko vsebnostjo vlaknin potešimo lakoto. Če želite shujšati, pojejte za predjed grenivko, ker bo preprečila prenajedanje. Idealna je tudi za malico.
Uživanje grenivk ali njihovega soka hkrati z nekaterimi zdravili lahko, zaradi interakcije kemičnih sestavin, ki so zelo specifične za grenivko, privede do resnih zdravstvenih zapletov ali celo do smrti, saj pride do velikega povečanja plazemskih koncentracij učinkovin in s tem do povečanja kliničnega učinka zdravil (npr. velikega padca krvnega tlaka, težave s prebavili, bolečine v mišicah, razgradnja mišic, odpoved ledvic, aritmija) in povečanja možnosti za neželene učinke zdravil. Ostali na našem trgu dostopni citrusi (pomaranče, limone) teh spojin ne vsebujejo.
Vseh grenivkinih skrivnosti niti ne poznamo, že od prej pa vemo, da je zmožen izzvati preobčutljivostno reakcijo na osvetljeni koži, zato ni priporočljivo uživati grenivko in se hkrati izpostavljati soncu.
Sanda Gajsar
