Zdravniško stroko skrbi naraščanje proti antibiotikom odpornih bakterij. Zaradi nedoslednega jemanja zdravil in sposobnosti bakterij, da si med seboj prosto izmenjujejo genetske zapise, skrbi naraščajoče število obolenj. Bakterije so vse pogosteje odporne tudi na karbapeneme – antibiotike, ki se dajejo kot zadnja možnost pri zdravljenju.
Kaj je E. coli?
Bakterije so v našem okolju prisotne vse od začetka nastanka zemlje. Šele z odkritjem penicilina smo lahko začeli efektivneje zdraviti bakterijske okužbe. Z razvojem mikroskopije in znanosti smo lahko začeli razlikovati tudi bakterije med seboj in se naučili, kateri sevi povzročajo katere bolezni.
Bakterije, ki so vse pogosteje odporne na vse vrste antibiotikov so tudi Escherichia coli. Gre za red bakterij, ki spadajo med gram negativne bacile, ki niso sporogeni. Za ljudi so najbolj pomembne, saj predstavljajo velik in pomemben del črevesne flore. Poznamo več vrst E coli, ki pa so si podobne v tem, da načeloma povzročajo črevesne težave in drisko, okužbe sečil in okužbe krvnega obtoka. Nevarne so lahko predvsem v bolnišničnem okolju, kjer povzročajo različna obolenja, ki lahko vodijo tudi v smrt pacienta, zato skrbi, da so vedno bolj odporne.
Okužbe z odpornimi sevi naraščajo
Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni (EDCD) je opozoril na poraščajoče število obolenj z E. coli (e coli). Težava, s katero se mikrobiološki laboratoriji in posledično zdravstveni delavci vse pogosteje spopadajo, pa je odpornost E. coli na karbapeneme. Karbapenemi so betalaktamski antibiotiki. So baktericidi, kar pomeni, da bakterijo ubijejo. S svojim delovanjem zavrejo nastajanje bakterijske stene in tako uničijo bakterijo.
Kar skrbi je, da so karbapenemi pogosto zadnja možnost za zdravljenje z okužbami, ki jih povzročajo E. coli in Klebsielle. Če torej pride pri pacientu do okužbe z bakterijo E. coli, ki je odporna tudi na karbapeneme, zdravniki nimajo več nobenega sredstva za zdravljenje pacienta. To pomeni, da pacienta zgolj podporno zdravimo, lajšamo simptome, vzroka pa ne moremo odpraviti. Pri že tako bolnih pacientih pa je lahko prav ta okužba, pridobljena v bolnišničnem okolju, usodna.
Zaskrbljujoče širjenje
Ker E. coli velja za zelo prilagodljiv sev, ki lahko preživi na kateri koli geografski širini, skrbi širjenje E. coli.
Po podatkih ECDC odporni E. coli že predstavlja grožnjo zdravju. V poročilu, kjer so primerjali pojavnost seva E. coli v trinajstih državah, so v desetletnem obdobju med 2012 in 2022 ugotovili porast prisotnosti seva.
V 85 % naj bi izviral iz Azije in Afrike, ugotovili pa so tudi nekaj primerov prenosa, ki se je zgodil znotraj države.
E.coli se lahko zaradi svojih lastnosti zelo hitro širi. Prav tako se s cepitvijo bakterij in izmenjevanjem genetskega materiala, širi tudi odpornost proti karbapenemom. Obstaja velika nevarnost, da se bo število okužb v Evropi v nekaj letih povečalo.
Težave so tudi v pacientih, bolnišnicah in zdravnikih
Skrbi predvsem nepripravljenost bolnišnic, neupoštevanje navodil pacientov ob jemanju antibiotikov, neracionalno predpisovanje in neprimerna infrastruktura. Da bi lahko omejili širjenje, bi bilo treba takoj prilagoditi predpisovanje antibiotikov, zgolj v nujnih primerih. Pacienti bi morali dosledno po navodilih jemati zdravila, jih ne puščati v škatli in ne jemati kot protibolečinske tablete – torej po potrebi. Bolnišnična infrastruktura pa potrebuje nujne prilagoditve v obliki zasebnih sob, kamor bi lahko preselili okužene paciente in jih tako osamili. Ker pa je svet odprt in prehoden, zgolj prizadevanja posameznih držav ne bodo preprečila širjenja proti antibiotikom odpornih sevov.
Novinar
