Ana Lui in njeno možgansko nadziranje sperme
Predstavljaj si. Zbudiš se na prekrasno sobotno jutro, si umiješ zobe, pripraviš kavo in začneš razmišljati. »Kaj vse bi dal, da bi lahko s svojimi možgani kontroliral spermo,« ti odmeva v glavi.
Verjetno se to (še) ni zgodilo – če pa se je, naj te pomirim, nisi edini. Ani Lui, raziskovalki z univerze MIT, je ta koncept uspelo tudi dejansko uresničiti. »Mind-Controlled Spermatozoa« je instalacija, v kateri s svojim umom usmerja gibanje živih spermijev.
EEG, kar je skrajšana beseda za elektroencefalografijo (poskušaj to reči petkrat na hitro), spremlja električno aktivnost njenih možganov in jo nato pretvori v digitalni signal. Ti impulzi vplivajo na elektronski naboj okoli žive človeške sperme. Ena od najbolj nenavadnih lastnosti človeških spermijev je, da spreminjajo svojo smer tako, da se ujemajo z elektromagnetnim poljem, ki jih obdaja. Ta pojav je znan kot »galvanotaksa« in velja za spermo vseh sesalcev.
Vidimo, da ima gospa zelo zanimive hobije in zanimanja, zato ni presenetljivo, da to ni edina njena čudna raziskava. Še eno njeno delo, ki ga je poimenovala »Botanika želje«, je vsebovalo rastline, ki so bile posebej oblikovane tako, da so se odzivale na kemikalije v šminki. Tako je lahko le s poljubom poskrbela, da so rože zacvetele.
Sperma lahko preživi v brezgravitacijskem prostoru
Nekega dne, čez mnogo let v prihodnosti, bodo astronavtke s pomočjo astronomske banke sperme lahko naseljevale nove planete. Tako pravi nova študija o obnašanju sperme v breztežnostnem prostoru.
Leta 2019 so raziskovalci odkrili, da so vzorci zamrznjene sperme sposobni prenesti mikrogravitacijo. V študiji so izpostavljeni vzorci ohranili podobne lastnosti kot v pogojih običajne gravitacije. Ekipa je analizirala spermo desetih zdravih darovalcev, ki so jo z akrobatskim letalom izpostavili mikrogravitaciji. Znanstveniki niso ugotovili bistvenih razlik med vzorci, ki so se gibali v breztežnostnem položaju, in tistimi, ki so ostali na Zemlji.
Najstarejša sperma na svetu
Leta 2020 so raziskovalci prišli na naslovnice, ko so odkrili 100 milijonov let staro spermo, najstarejšo znano spermo na svetu. Znanstveniki s kitajske akademije znanosti so na severu Mjanmara našli prazgodovinske spolne celice, ohranjene v jantarju. Omenjena sperma izvira iz starodavne, še nikoli prej videne vrste ostrakoda. Ostrakod je nenavaden rak, ki je videti skoraj kot kozica v školjčni lupini, zaradi česar se ga je prijel vzdevek »semenska kozica«. Čeprav je večina ostrakodov dolga približno 2,54 milimetra, lahko njihova sperma zraste tudi do 11,8 milimetra. Znanstveniki so v svojem majhnem vzorcu jantarja našli 39 ostrakodov, od katerih je večina pripadala vrsti, ki je bila znanosti prej neznana. Drobni semenski škampi so merili približno 0,59 milimetra. V eni od samic je raziskovalec He Wang odkril štiri jajčeca in nenavadno, navito beljakovinsko maso – semensko celico ostrakoda iz obdobja krede.
Smo v času »sperma krize«
Naj se sliši še tako smešno, obstaja vrsta zagonskih podjetij, ki verjamejo, da imajo rešitev za naraščajočo krizo upadanja števila spermijev. Ja, dejansko smo v času krize, kar se tiče sperme. Glede na študijo iz leta 2017 se je število spermijev moških iz Severne Amerike, Evrope, Avstralije in Nove Zelandije od leta 1973 zmanjšalo za 59,3 %. Znanstveniki tega drastičnega zmanjšanja ne morejo pojasniti. Nadaljnji statistični podatki britanske NHS kažejo, da je pri parih, ki imajo težave z zanositvijo, težava v približno 40 % primerov na strani moškega. Tu se pojavijo podjetja, kot so ExSeed, Yo, Trak in Legacy. Podjetje Trak, na primer, ponuja storitve za testiranje, zamrzovanje in, kar je morda najbolj nenavadno, trening sperme. S tem naj bi sperma postala kakovostnejša in povečala se bo plodnost.
Fotie Photenhauer – »semenski kuhar«
Sperma je veliko bolj hranljiva, kot si morda predstavljaš. Za tiste, ki bi radi uporabljali to belkasto tekočino za pripravo okusnih jedi, ima kuhar Fotie Photenhauer odlično (?) kuharsko knjigo.
Njegov vodnik pojasnjuje, kaj lahko pričakujete v njem: »Sperma ni le hranljiva, ampak ima tudi čudovito teksturo in neverjetne kuharske lastnosti. Okus semena je tako kot pri dobrem vinu in sirih kompleksen in dinamičen. Proizvodnja semena je poceni in je običajno na voljo v mnogih, če ne v večini domov in restavracij (ja, dobesedno to piše). Kljub vsem tem pozitivnim lastnostim je seme kot živilo še vedno zapostavljeno. Ta knjiga želi to spremeniti.«
Zate ne vem, ampak verjetno se bom teh kulinaričnih užitkov raje izognil. Če pa se boš eksperimentiranja lotil ti, prosim okuševalce svojih specialitet prej obvesti, da je sestavina tudi sperma. Verjetno pa spisek ljudi, ki bi to poskusili, ni dolg.
Roboti za dostavo zdravil, ki so podobni spermi
Leta 2018 so britanski raziskovalci predstavili svojo vizijo robotskega sistema za dostavo zdravil, ki ga navdihujejo moške spolne celice. V reviji Physics of Fluids so znanstveniki z Univerze v Exetru predlagali zamisel o miniaturnih plavajočih dronih z magnetno glavo in elastičnim repom, podobnih strukturi spermijev.
Pojasnili so, da bi se ti majhni roboti lahko namestili v človeško telo in se z elektromagnetnimi tokovi vodili po krvnih žilah. Znanstveniki se z zamislijo o robotih, podobnih spermijem, ne ukvarjajo prvič, vendar skupina iz Exeterja trdi, da je njihova zasnova do zdaj najcenejša in najučinkovitejša. Raziskovalci so lahko celo izdelali več prototipov, s katerimi so teoretično pokazali, kako bi njihov nov sistem za dostavo zdravil deloval.
Sperma je lahko nevidno črnilo
Nevidno črnilo je pomembno orodje vsakega vohuna. Z njim lahko neopazno pretihotapite informacije; sporočilo postane berljivo šele po nanosu kemične tekočine. Zamisel o nevidnem črnilu naj bi izvirala že iz časov starih Grkov in Rimljanov. Limonin sok je bil v prvi svetovni vojni med zavezniškimi silami najprimernejši način nevidne komunikacije. Čeprav je bil učinkovit, je imel več omejitev. Limonino »črnilo« je bilo mogoče uporabiti le na papirju. Za branje sporočila je bil potreben jod. Najbolj škodljivo pa je, da so sovražne sile to opazile in začele vohati sporočila z vonjem citrusov.
Leta 1915 je britanska tajna obveščevalna služba MI6 svojim agentom naročila, naj kot nevidno črnilo uporabijo seme. Britanski uradnik Mansfield Smith-Cumming (priimek mu definitivno pristoji) naj bi se o tem posvetoval s strokovnjaki na londonski univerzi. Poročali so celo o vohunu v Kobenhavnu, ki je imel za takšno uporabo stekleničko, polno sperme. Njegova pisma so zaradi tega zelo smrdela. Po tem naj bi moral Cumming svoje može opozarjati, da je »za vsako pismo potrebna nova doza«.
Junior novinar
