So BIO živila le nova modna muha ali gre za zdrav in trajnosten način prehranjevanja? Večina namreč besedno zvezo asociira z zdravo in uravnoteženo prehrano ter idilično predstavo podeželja. Če tudi sam ne veš, kaj točno označuje beseda BIO na etiketi živila, si spodaj preberi nekaj dejstev, ki ti bodo pri naslednjem nakupovanju v pomoč pri izbiri produktov.
BIO živila so bolj zdrava – mit
Kupuješ BIO živila, da bi se izognil pesticidom? Res je, da so umetni pesticidi in gnojila pri pridelavi BIO živil prepovedana, a to ne pomeni, da kmetje ne posežejo po naravnih različicah, kot sta baker in žveplo. Za razliko od konvencionalnega kmetijstva, smejo živali prejeti antibiotike le, ko zbolijo, ne pa tudi preventivno. Zato je logičen sklep, da meso z oznako BIO vsebuje manj antibiotikov kot sicer. A tudi o tem ni zadosti raziskav. Po drugi strani so študije že dokazale, da BIO živila ne vsebujejo več hranilnih snovi in mineralov od običajnih produktov. Zaključimo lahko, da je za zdravo prehrano pomembnejša raznovrstna in uravnotežena prehrana z zadosti sadja in zelenjave kot izbira BIO živil.
BIO živila so boljša za podnebje in okolje – mit in resnica
Pri biološkem načinu kmetovanja je prepovedana uporaba umetnih pesticidov in mineralnih gnojil, kar povečuje biodiverziteto na poljih in travnikih ter ohranja kvaliteto voda. Kljub temu je dovoljena uporaba bakrovega škropiva, ki je za ljudi nenevaren, škoduje pa nekaterim organizmom v prsti. Govedo zaradi kvalitetnejše krme v ozračje izpusti manj metana, polja pri biološkem načinu kmetovanja pa lahko absorbirajo več toplogrednih plinov. Tudi pridelava umetnih gnojil je energijsko potraten proces, torej BIO živila poskrbijo za manjše izpuste toplogrednih plinov na hektar kmetijskega zemljišča. Ker pa so za pridelavo enake količine zelenjave oziroma mesa pri BIO kmetovanju potrebne precej večje površine, lahko posredno ta način kmetovanja prinese še več toplogrednih plinov od konvencionalnega kmetovanja. BIO je torej res boljše za vodo, prst in biodiverziteto, ne pa tudi za naše podnebje.
BIO kmetovanje je prijaznejše do živali – resnica
Dobrobit živali je pomemben vidik predvsem pri izbiri mesa. Pri pridelavi BIO mesa živali hranijo s kvalitetnejšo krmo, ki jim omogoča rast v njihovem naravnem tempu. To pomeni, da živali ne zredijo v kratkem času, ampak jim omogočijo nekoliko daljše življenje v boljših pogojih kot sicer. Čeprav imajo živali več življenjskega prostora, to še vedno pomeni, da je v enem hlevu lahko do 3000 kokoši (BIO torej nima veliko skupnega z idiličnim podeželjem, kjer se kokoši prosto sprehajajo po dvorišču, kajne?). Vseeno so standardi za rejo živali precej strožji in zagotavljajo živalim lepše življenje.
BIO torej ni bolj zdravo, niti ne boljše za podnebje, definitivno pa je prijaznejše do živali in skrbi za ohranjanje pitne vode, kvalitetne prsti in biodiverzitete. Dejstva torej imaš, odločitev pri nakupu je tvoja. A obstaja še en problem: trenutno pridelava BIO živil ni dovolj učinkovita, da bi lahko nahranila celotno človeško populacijo.
Novinar
