Ko govorimo o demenci, večina najprej pomisli na Alzheimerjevo bolezen. A demenca ni ena sama bolezen – gre za skupek simptomov, ki vplivajo na spomin, razmišljanje, orientacijo, govor in druge kognitivne funkcije. Različne oblike demence imajo različne vzroke, potek in simptome, kar pogosto vodi do napačnih predstav in zamud pri postavitvi prave diagnoze.
Najbolje demence definira naslednji opis: »Babica peče štrudelj. Če štrudelj lahko speče s pomočjo recepta ima babica kognitivni upad. Če babica štrudlja ne more speči niti s pomočjo recepta ima babica demenco.«
Alzheimerjeva bolezen
Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika demence, saj predstavlja približno 60–70 % vseh primerov. Gre za nevrodegenerativno bolezen, ki postopno uničuje možganske celice, najprej na področjih, povezanih s spominom in orientacijo. Prvi simptomi so običajno pozabljivost, zmedenost v času in prostoru, težave pri izražanju in razumevanju jezika. Sčasoma bolniki postanejo popolnoma odvisni od tuje pomoči.
Vzrok bolezni ni popolnoma znan, vendar pomembno vlogo igrajo nalaganje beta-amiloidnih plakov in kopičenje proteina tau v možganih. Obstajajo tudi nekateri genetski dejavniki, ki povečujejo tveganje za razvoj bolezni. Zdravljenje trenutno temelji predvsem na lajšanju simptomov – na voljo so zdravila, ki začasno izboljšajo delovanje možganov, a bolezni ne ustavijo ali ozdravijo.
Parkinsonova demenca
Parkinsonova bolezen je primarno znana kot motnja gibanja, vendar lahko pri napredovali obliki bolezni pride tudi do razvoja demence. Približno 50–80 % ljudi s Parkinsonovo boleznijo razvije demenco, običajno nekaj let po začetku motenj gibanja. Ključni simptomi vključujejo upočasnjeno razmišljanje, težave z zbranostjo, halucinacije in zmanjšano sposobnost reševanja problemov.
Parkinsonova demenca se pogosto prekriva z demenco z Lewyjevimi telesci (DLB), saj imata skupne značilnosti, kot so nihanja v kognitivnih sposobnostih in prisotnost halucinacij. Glavna razlika je v časovni osi – če se demenca pojavi hkrati ali zelo kmalu po motnjah gibanja, govorimo o demenci pri Parkinsonovi bolezni. Če pa se demenca razvije pred ali hkrati z gibalnimi simptomi, gre verjetno za DLB.
Frontotemporalna demenca (FTD)
Frontotemporalna demenca prizadene predvsem čelne in senčne režnje možganov, ki so odgovorni za vedenje, osebnost in jezik. Gre za manj pogost tip demence, a je eden najpogostejših pri mlajših odraslih, saj se pogosto pojavi med 45. in 65. letom starosti. Simptomi se razlikujejo glede na to, kateri del možganov je prizadet – lahko gre za vedenjske spremembe (apatija, impulzivnost, izguba empatije) ali težave z jezikom (težave z govorjenjem, razumevanjem, poimenovanjem predmetov).
Zaradi svojih značilnosti FTD pogosto vodi do napačnih diagnoz, saj se bolniki sprva lahko zdijo kot da imajo psihiatrične motnje ali osebnostne spremembe. Zdravljenje je omejeno na podporo in obvladovanje simptomov, saj ni na voljo zdravil, ki bi upočasnila ali zaustavila bolezen. FTD je izredno naporna predvsem za svojce, saj je prva stvar, ki jo opazijo sprememba osebnosti. Bolniki so lahko tudi napadalni, kar predstavlja še dodatni izziv pri njihovi oskrbi.
Alkoholna demenca (Korsakoffov sindrom)
Dolgotrajna in prekomerna uporaba alkohola lahko povzroči trajno okvaro možganov, kar se kaže v t. i. alkoholni demenci. Najbolj znana oblika je Korsakoffov sindrom, ki je povezan s pomanjkanjem vitamina B1 (tiamina), pogosto zaradi slabe prehrane pri ljudeh s kroničnim alkoholizmom.
Simptomi vključujejo hudo izgubo kratkoročnega spomina, konfabulacijo (izmišljanje dogodkov za zapolnitev vrzeli v spominu), zmedenost in težave pri učenju novih informacij. Če se stanje odkrije zgodaj in se nemudoma začne z nadomeščanjem tiamina in abstinenco od alkohola, se lahko nekateri simptomi izboljšajo. Vendar pa pri napredovalih primerih ostane okvara trajna.
Demenca z Lewyjevimi telesci (DLB)
DLB je druga najpogostejša degenerativna demenca po Alzheimerjevi bolezni. Zanjo so značilne halucinacije, nihanja v pozornosti in kogniciji ter parkinsonizem (togost mišic, upočasnjeno gibanje). Bolniki pogosto doživljajo žive sanje, iz katerih se težko prebudijo, in imajo motnje REM spanja.
DLB je pogosto napačno diagnosticirana kot Alzheimerjeva ali Parkinsonova demenca, kar vpliva na zdravljenje. Nekatera zdravila, ki so varna za Alzheimerjevo bolezen, lahko pri DLB povzročijo hude stranske učinke. Pravilna diagnoza je ključna za kakovostno obravnavo bolnika.
Vaskularna demenca
Vaskularna demenca nastane zaradi poškodb možganov kot posledice zmanjšane prekrvavitve, pogosto po možganski kapi ali seriji manjših kapi. Zanjo so značilni nenadni upadi kognitivnih sposobnosti, kar jo razlikuje od počasnejšega začetka pri Alzheimerjevi bolezni. Simptomi so lahko raznoliki, odvisno od mesta in obsega možganske poškodbe – vključujejo težave z razmišljanjem, govorom, spominom in gibanjem.
Preventiva ima pri tej obliki ključno vlogo: nadzor krvnega tlaka, sladkorne bolezni, holesterola in opustitev kajenja bistveno zmanjšajo tveganje. Čeprav poškodovanih predelov ni mogoče obnoviti, lahko dobra rehabilitacija in obvladovanje tveganj pomagata ohraniti preostale kognitivne funkcije.
Mešana demenca
S staranjem prebivalstva se povečuje tudi število obolenj, ki jih imajo posamezniki. Do vodi tudi do prekrivajočih se simptomov. Mešana demenca je pogosta predvsem pri starejših in pomeni, da ima bolnik hkrati znake več vrst demenc – najpogosteje gre za kombinacijo Alzheimerjeve bolezni in vaskularne demence. To vodi do kompleksnejšega poteka bolezni in raznolikih simptomov. Zaradi kombiniranih poškodb je pogosto napredovanje hitrejše, zdravljenje pa težje.
Postavitev natančne diagnoze mešane demence je zahtevna, saj se simptomi različnih vrst prekrivajo. V praksi se zdravljenje osredotoča na posamezne simptome in podporo bolniku ter svojcem.
Kako razširjene so demence?
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2023 z demenco po svetu živi več kot 55 milijonov ljudi, število pa naj bi se do leta 2050 skoraj potrojilo, kar pomeni več kot 150 milijonov obolelih. V Sloveniji je trenutno ocenjenih približno 34.000 ljudi z demenco, številka pa stalno raste zaradi staranja prebivalstva.
Oskrba oseb z demenco predstavlja enega največjih izzivov sodobnega zdravstvenega in socialnega sistema. Letni stroški oskrbe ljudi z demenco po svetu znašajo več kot 1.3 bilijona ameriških dolarjev, v prihodnjih desetletjih pa bodo ti stroški še naraščali. Vključujejo neposredne zdravstvene stroške, oskrbo v institucijah, pa tudi neplačano delo svojcev, ki pogosto prevzamejo glavno breme nege.
Kar zadeva zdravljenje, popolnega zdravila za demenco še ni. Na voljo so zdravila, ki začasno izboljšajo delovanje možganov pri Alzheimerjevi bolezni (npr. donepezil, rivastigmin), ter podpora pri obvladovanju vedenjskih simptomov pri drugih oblikah demence. V zadnjih letih se razvijajo tudi nove terapije, kot so protitelesa proti beta-amiloidu (npr. lekanemab), vendar so ti pristopi še vedno v zgodnji fazi uporabe, poleg tega pa so pogosto dragi in zahtevajo natančno selekcijo bolnikov. Je pa to področje medicine, ki se spreminja skoraj iz dneva v dan, torej lahko upamo, da bo kakšno zdravilo kmalu na voljo.
Najpomembnejši ukrepi ostajajo zgodnje prepoznavanje simptomov, podpora svojcem, kakovostna oskrba in promocija zdravega načina življenja, ki lahko zmanjša tveganje za razvoj demence – redna telesna aktivnost, zdrava prehrana, duševna stimulacija in dober nadzor kroničnih bolezni.
Novinar
