Trendi uporabe drog v Sloveniji se spreminjajo, pri čemer se pojavljajo nove psihoaktivne snovi, ki predstavljajo izziv tako za organe pregona kot za zdravstvene delavce. Med najbolj razširjenimi novimi drogami so 3-MMC, GHB, GBL ter MDMA v kristalih, ki se vse pogosteje pojavljajo na slovenskem črnem trgu.
Kakšna je zastopanost drog v Sloveniji?
Uporaba prepovedanih drog v Sloveniji se skozi leta spreminja, pri čemer se pojavljajo novi trendi in spremembe v načinu uživanja substanc. Po zadnjih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so med najpogosteje uporabljenimi drogami še vedno konoplja, kokain, ekstazi in amfetamini. V zadnjih letih pa opažamo porast sintetičnih drog, ki prihajajo na slovenski trg predvsem prek spleta in organiziranih kriminalnih mrež.
Po podatkih evropskega poročila o drogah je Slovenija ena izmed držav, kjer se zaznava povečano povpraševanje po novih psihoaktivnih snoveh, kot so sintetični katinoni (3-MMC), gama-hidroksibutirat (GHB) in gama-butirolakton (GBL). Prav tako se povečuje uporaba MDMA v obliki kristalov, kar predstavlja tveganje za uporabnike zaradi težje določljivega odmerka in večje čistosti snovi. Nova droga, ki je bila zaznana v zadnjih letih, je tudi 2C-B, psihedelična substanca, ki jo nekateri označujejo kot kombinacijo MDMA in LSD.
3-MMC: Nov val sintetičnih katinonov
3-MMC (3-metilmetkatinon) je ena izmed najnovejših sintetičnih drog, ki so v zadnjih letih postale priljubljene v Sloveniji. Gre za spojino, ki sodi v skupino katinonov in je kemijsko sorodna prepovedanemu mefedronu (4-MMC). Zaradi prepovedi mefedrona so se proizvajalci usmerili v razvoj novih alternativ, ki ostajajo zakonite dlje časa in jih je mogoče legalno kupiti prek temnega spleta ali drugih kanalov.
Učinki 3-MMC so podobni kombinaciji MDMA in kokaina – uporabniki poročajo o povečani energiji, evforiji in povečani socialnosti. Vendar pa je uporaba te droge povezana tudi z negativnimi stranskimi učinki, kot so tesnoba, paranoja, srčne aritmije in zasvojenost. V Sloveniji je 3-MMC postal razširjen predvsem med mlajšo populacijo in na nočnih zabavah.
GHB in GBL
GHB (gama-hidroksibutirat) in njegov predhodnik GBL (gama-butirolakton) sta depresanta, ki vplivata na centralni živčni sistem. GHB je bil nekoč uporabljen v medicinske namene, vendar se je zaradi njegovega močnega pomirjevalnega učinka in potenciala za zlorabo začel prodajati na črnem trgu. GBL, ki se v telesu pretvori v GHB, se pogosto uporablja kot industrijsko topilo, a ga uporabniki uživajo zaradi močnih sedativnih in evforičnih učinkov.
V Sloveniji so oblasti zaznale porast uporabe GHB in GBL, zlasti na zabavah. Ker je razlika med varnim odmerkom in predoziranjem majhna, lahko neizkušeni uporabniki hitro zaužijejo preveč, kar vodi do izgube zavesti, dihalne depresije in celo smrti. Zaradi teh tveganj je GHB znan tudi kot »posiljevalska droga«, saj se lahko neopazno doda v pijačo in povzroči izgubo spomina.
Ekstazi in MDMA v kristalih
Ekstazi (MDMA) je že desetletja ena izmed najbolj priljubljenih rekreativnih drog, predvsem na elektronskih glasbenih dogodkih. Tradicionalno se je ekstazi prodajal v obliki tablet, ki so vsebovale različne količine MDMA, pogosto pomešanega z drugimi snovmi. V zadnjih letih pa se vse bolj pojavlja MDMA v obliki kristalov, ki je bistveno močnejši in pogosto dosega čistost nad 90 %.
To pomeni, da uporabniki težje določijo ustrezen odmerek, kar povečuje tveganje za predoziranje. Preveliki odmerki MDMA lahko povzročijo nevarno povišanje telesne temperature, dehidracijo, srčne težave in celo smrt. V Sloveniji je bilo v zadnjih letih več primerov resnih zapletov zaradi uporabe izjemno močnih odmerkov MDMA, kar je sprožilo razprave o varnejši uporabi in dostopnosti testiranja drog.
Nove droge na slovenskem trgu
Poleg že omenjenih snovi se na slovenskem trgu pojavljajo tudi nove psihoaktivne snovi, ki jih uporabniki pogosto naročajo preko spleta. Ena izmed takšnih substanc je 2C-B, psihedelična droga, ki je v Evropi pridobila priljubljenost zaradi svojih halucinogenih in evforičnih učinkov. 2C-B uporabniki opisujejo kot mešanico MDMA in LSD, saj povzroča tako senzorične halucinacije kot tudi povečano čustveno povezanost.
Še ena nova snov, ki se pojavlja v nekaterih državah in bi lahko prišla tudi v Slovenijo, je nitazen, močan sintetični opioid, ki je veliko močnejši od fentanila. V ZDA in Evropi so že poročali o številnih smrtnih primerih zaradi predoziranja s to substanco, kar predstavlja resno grožnjo javnemu zdravju.
Kako se Slovenija spopada z novimi drogami?
Slovenski organi pregona in zdravstvene institucije se z novimi drogami spopadajo na več načinov. Eden izmed ključnih ukrepov je spremljanje trenda uporabe drog in hitra prilagoditev zakonodaje, da se nove psihoaktivne snovi čim prej uvrstijo med prepovedane droge. Prav tako so na voljo programi zmanjševanja škode, ki vključujejo testiranje substanc na terenu in izobraževanje uporabnikov o varnejši uporabi.
Program DrogArt v Sloveniji že vrsto let izvaja preventivne akcije na festivalih in nočnih zabavah, kjer uporabnikom omogočajo testiranje drog in svetovanje. Takšne pobude so ključne za zmanjšanje tveganj, saj omogočajo uporabnikom, da se informirano odločajo o uporabi substanc.
Poleg tega Slovenija sodeluje v evropskih programih za spremljanje novih psihoaktivnih snovi, kar omogoča hitro ukrepanje ob pojavu novih nevarnih drog na trgu. Kljub tem prizadevanjem pa ostaja izziv nadzor nad spletnim trgovanjem z drogami, saj se številne nove droge naročajo prek temnega spleta in dostavljajo neposredno uporabnikom.
Novinar
