Po ugotovitvah nove raziskave ljudje, ki na življenje gledajo bolj pozitivno, živijo dlje in imajo manj težav z zdravjem. Razlog za to naj bi bil tudi v številu manj stresnih dogodkov, s katerimi se morajo soočiti v življenju. V raziskavi so ugotovili, da so odzivi optimistov in pesimistov na stresne dogodke podobni. Prav tako si od njih enako opomorejo. Do razlik pride pri čustvenem odzivu, kjer so se optimisti odzvali bolje, ker se vsakodnevno niso soočali s stresnimi položaji.
Kako optimisti zmanjšajo svoj nivo stresa, še vedno ni čisto jasno. Raziskovalci menijo, da je to tudi posledica izogibanja prepirom, izgubljenim ključem, prometnim zastojem in drugim razdraženostim oziroma takšne ovire preprosto ne dojemajo kot stresne.
Kaj so raziskovali?
Že podobne raziskave s tega področja so ugotovile, da naj bi optimisti živeli dlje in bili bolj zdravi. A raziskovalci nikoli niso mogli ugotoviti, zakaj točno optimističen pogled na življenje povzroča lepše staranje.
»Glede na predhodno delo, ki je povezovalo optimizem z dolgoživostjo, zdravim staranjem in manjšim tveganjem za večje bolezni, se je zdel logičen naslednji korak, da bi preučili, ali bi optimizem lahko zaščitil pred učinki stresa pri starejših odraslih,« je o raziskavi dejala dr. Lewina Lee, klinična psihologinja pri Veterans Affairs Boston Healthcare System in docent za psihiatrijo na Univerzi v Bostonu.
Lee in njeni kolegi so analizirali podatke o 233 moških, ki so bili stari vsaj 21 let, ko so se vpisali v ameriško študijo o normativnem staranju veteranov med letoma 1961 in 1970. Raziskave v 80. in 90. letih so ocenjevale raven optimizma moških.
Med letoma 2002 in 2010 so vsako leto opravili do tri osem dni dolge dnevniške zapise. V njih so beležili razpoloženje in morebitne stresne situacije, s katerimi so se soočili. Sumili so, da se bodo optimisti lahko hitreje vrnili v boljše razpoloženje kot pesimisti. Toda podatki tega niso potrdili.
Kaj so ugotovili?
»Ugotovili smo, da so bolj optimistični moški poročali, da imajo manj dnevnih povzročiteljev stresa, kar je delno pojasnilo njihovo nižjo raven negativnega razpoloženja. To nam je nakazalo, da so morda bolj optimistični moški bodisi omejili svojo izpostavljenost stresnim situacijam ali pa da je manj verjetno, da bodo zaznali ali označili situacije kot stresne,« je o ugotovitvah dejala Lee. V raziskavi so se osredotočili na moške, a prepričani so, da ugotovitve veljajo tudi za ženske.
Nivo optimizma in pesimizma je pri ljudeh skozi življenje običajno dokaj stabilen. Vseeno Lee poudarja, da je možno skozi življenje spodbuditi bolj optimističen pogled na življenje. Ključno je, da razvijemo samozavedanje o tem, kako se odzovemo na neko situacijo oziroma, kako jo presojamo. Če smo se na neko situacijo v preteklosti odzvali negativno, potem moramo naslednjič, ko bomo v podobni situaciji, premisliti in poiskati nov bolj pozitiven pristop.
Kaj to pomeni?
Profesor Andrew Steptoe, vodja vedenjske znanosti na UCL, ki ni bil vključen v študijo, se je z ugotovitvami, da optimisti lahko živijo življenje z manj težavami kot pesimisti, strinjal.
Strinja se z idejami, da se je z njimi lažje razumeti in da manj pogosto pridejo v konflikt. Ter, da je preprosto manj verjetno, da bodo dnevne incidente obravnavali kot stres.
Kaj ugotovitve pomenijo za zdravje tudi po njegovi oceni, ni mogoče trditi. Dejal je: »Obstajajo dokazi, da je večji optimizem in manj pesimizma povezan z manjšim tveganjem za prihodnje slabo zdravje. To bi lahko bilo povezano z življenjskim slogom, večjo telesno dejavnostjo, boljšo prehrano, manj kajenjem.«
Novinar
