Vse bolj pogosto se govori o čustvenem prenajedanju, ki je posledica stresa (t. i. stress eating). Verjetno si se tudi ti kdaj zasačil, da si med izpitnim obdobjem popolnoma nekontrolirano pojedel večje količine nezdrave hrane – izdelki polni sadkorja, mastna in kalorična hrana ipd. Kaj čustveno prenajedanje sploh je, kdaj pride do tega in kako lahko vse skupaj preprečiš, da ne bo imelo večjih vplivov na tvoje zdravje?
Kaj je čustveno prenajedanje?
Zanj je značilno bolj ali manj pogosto prenajedanje, lahko celo do telesne slabosti. Oseba se lahko prenajeda čez ves dan ali/in v epizodah. Z njim naj bi se soočalo 3 – 12 % celotne populacije, novejše raziskave kažejo, da morda celo več. Delež moških in žensk, ki se s tem soočajo, je enak.
Kdaj pride do tega?
Stres, ki traja kratek rok, lahko celo zavre apetit, saj takrat sprošča epinefrin oziroma adrenalin, ki telo pripravi na »boj« in hrano odloži na stranski tir. Če pa smo pod stresom dlje časa, pa se sprošča drug hormon imenovan kortizol, ki lahko apetiti poveča – povečuje namreč motivacijo, med drugim tudi motivacijo za hranjenje. Če se torej raven stresa ne znižuje, kortizol ostaja povišan.
Kako vse skupaj nate vpliv? Ali deluje?
Stres naj bi vplival tudi na vrsto hrano, ki jo v tem času zaužiješ. Takrat si namreč nagnjen k hrani, ki ima veliko maščob, sladkorjev ali oboje. Za to naj bi bil odgovoren kortizol v kombinaciji z visoko ravnjo inzulina. Ko tovrstno hrano enkrat zaužiješ lahko v tistem trenutku začutiš olajšanje, zaradi učinka dopamina – t. i. hormon sreče. Na daljši rok pa to seveda ne pomaga, saj s tem ne premaguješ pravih vzrokov stresa, ki te nato zopet napadejo. Še več, zaradi prenajedanja imaš občutek krivde, kar lahko povzroči še dodaten stres. Torej s prenajedanjem stres, s katerim se soočaš, samo pometeš pod preprogo in na dolgi rok ne rešiš ničesar, samo poslabšaš slabo psihično stanje. Tudi fizično telesu ne delaš nikakršne usluge, saj tovrstna hrana lahko povzroči nizko raven energije, občutek slabosti, povečanje telesne teže, pri nekaterih vodi celo v motnje hranjenja. Na vse to so lahko vezane tudi ostale težave, kot so pomanjkanje spanca, manj rekreacije ali/in večja stopnja konzumacije alkohola, ki vse vplivajo na tvoje fizično (in posledično psihično) počutje.
Zato takšna potešitev stresa ni prav nič nedolžna in pomembno je, da prepoznaš znake in poskusiš preprečiti najhujše posledice.
Kateri so znaki, ki kažejo, da imaš težavo?
Poskušaj prepoznati svojo težavo, če se z njo soočaš. Obstajajo različni dejavniki tveganja, ki povečujejo nagnjenost k čustvenemu prenajedanju. Te so: negativen odnos do svojega telesa, čezmerna teža v otroštvu, hrana kot vzgojni pripomoček, pisana zgodovina diet ali druge izrazite vedenjske in čustvene težave. Je pa dejstvo, da je današnji način življenja postal skorajda nerazdružljiv z vsaj nekolikšno mero stresa, zato smo lahko vsi potencialne tarče tovrstnih težav.
Pozoren bodi:
- Če obstaja točno določena vrsta hrane, ki jo preprosto moraš pojesti. Velikokrat se namreč zatekamo k določeni vrsti hrane, ki naj bi nas potešila. Na primer, po vsakem obroku moraš pojesti nekaj sladkega, bodisi čokolado, bodisi bonbon ali karkoli podobnega.
- Če ješ tudi po tem, ko si že končal z obrokom. Nek obrok je, teoretično, namreč zadostil potrebam tvojega organizma, vse ostalo (prigrizki in podobno) samo navidezno zapolnjujejo (čustvene) praznine, ki jih občutiš v nekem trenutku.
- Če ješ hitro. Saj takrat, ko se čustveno prenajedamo, odmaknemo pozornost iz procesa hranjenja in ga izvajamo popolnoma nekontrolirano.
- Če ješ takoj po nekem čustvenem dogodku. Ko te na primer nekaj razburi, si takoj privoščiš obilen in hiter obrok – to je znak čustvenega prenajedanja.
- Če imaš občutek krivde. Naše telo in možgani se zavedajo, da se to dogaja, čeprav morda ne moremo identificirati vzroka, ki je vse skupaj sprožil. Zato se počutimo krive in to je jasen znak za težavo.
Seveda se moraš zavedati, da se vsi včasih prenajemo, ker preprosto obožujemo neko hrano ali smo v tistem trenutku v situaciji, ki nas nekako vodi k temu. O motnji, tj. kompulzivnem prenajedanju govorimo, če do prenajedanja prihaja najmanj enkrat na teden, več mesecev zapored.
Kaj lahko storimo?
Najpomembnejše je, da prepoznaš vzroke, ki povzročajo stres in te vodijo k prenajedanju. Lahko je to izpitno obdobje ali druge čustvene težave, vendar moraš težavo prepoznati, jo priznati in poskusiti rešiti. Preden posežeš po škatli piškotov, se vprašaj zakaj jih potrebuješ, kako ti bodo pomagali pri izboljšanju trenutnega počutja? Že z zavedanjem o težavi, lahko to preprečiš. Namesto tega lahko posežeš po drugih načinih pomirjanja, kot so na primer fizična aktivnost, lahko samo sprehod, meditacija, dober film, pogovor s prijateljem/partnerjem/starši, karkoli drugega, kar te pomirja.
Ko pa preprosto ne bo šlo drugače kot, da stres poješ, pa je vsekakor vredno razmisliti o bolj zdravih prehranskih odločitvah. Bolj zdrava hrana bo tudi bolj pozitivno vplivala na tvoje fizično in posledično psihično počutje, zato se boš tudi lažje spopadal s stresom, ki vse skupaj povzroča. Gre za povezan krog, ki ga lahko nadzoruješ samo ti sam, naj pa te ne bo sram prositi za pomoč, če jo potrebuješ.
Novinarka in urednica revije Dijak 2019
