Dolgo časa je veljalo, da so energijske pijače škodljive za nas. Kljub temu je že več strokovnjakov predlagalo, da je tavrin, ena izmed glavnih sestavin teh pijač, ki jo naše telo tudi naravno proizvaja, lahko precej koristen za naš organizem.
Novejša študija je to še potrdila. Sicer je raziskava potekala na živalih, zato ni še jasno, ali ima tavrin enako koristen učinek tudi na ljudi, vsekakor pa v njem vidijo potencial pri zaviranju staranja.
Vloga tavrina v telesu
Tavrin je aminokislina, ki se naravno pojavlja v telesu. Aminokisline gradijo beljakovine, katere telo uporablja za rast in obnovo tkiv, kar pomeni, da tavrin igra vlogo pri več pomembnih telesnih funkcijah.
Nahaja se v očeh, skeletnih mišicah, centralnem živčnem sistemu ter v drugih delih telesa, med drugim pa prispeva tudi k zaščiti organov, spodbujanju metabolizma in dolgoročnega shranjevanja spominov.
Nosilec raziskave – doktor znanosti Vijay Yadav – je v prejšnjih raziskavah ugotovil povezavo tudi med tavrinom in delovanjem imunskega in živčnega sistema ter debelostjo.
Vsi ti procesi se v procesu staranja poslabšajo. To je Yadava vodilo do hipoteze, da je za to morda odgovorna nižja raven tavrina v krvnem obtoku in posledično do predpostavke, da raven tavrina vpliva na zdravje in na dolžino življenjske dobe.
Ekipa je začela preučevati nivoje tavrina v krvnem obtoku opic, miši in ljudi. Pri vseh treh vrstah se, glede na njihova opazovanja, raven tavrina z leti znatno zmanjša – 60-letne osebe imajo le tretjino količine tavrina v primerjavi s petletnikom.
Da bi odgovorili na vprašanje, ali je pomanjkanje tavrina gonilo staranja, so začeli s poskusi na miših, ki so vsak dan dobile dozo le-tega.
Vnos tavrina je živalim koristil
Rezultati so pokazali, da se je življenjska doba samic, ki so prejemale tavrin, podaljšala za 12 odstotkov, življenjska doba samcev pa za 10. Torej so miši živele 3 do 5 mesecev več. Prevedeno v človeška leta, to pomeni 7 do 8 dodatnih let življenja.
Ne samo, da so živele dlje; miši so bile v pozni starosti tudi bolj zdrave na vseh področjih.
Tavrin je pri samicah zatrl s starostjo povezano povečanje telesne mase, povečal kostno maso, izboljšal mišično vzdržljivost, zmanjšal rezistenco na inzulin, spodbudil imunski sistem in zmanjšal anksiozno vedenje.
Tudi na celični ravni so bili rezultati osupljivi. Število izvornih celic, ki pomagajo pri celjenju določenih tkiv, se je povečalo, število starih celic, ki sproščajo škodljive snovi, pa se je zmanjšalo.
Poleg tega se je možnost poškodbe DNK pomanjšala, mitohondriji so delovali bolj optimalno, celice pa so pridobile večjo sposobnost zaznavanja hranil.
Podobne rezultate so opazili tudi pri opicah, ki so 6 mesecev prejemale dnevno dozo tavrina.
Kaj pa ljudje?
Kljub ugotovitvam rezultatov, ki so jih pridobili s poskusi z živalmi, ne morejo preprosto posplošiti na ljudi. Samo z randomiziranim kliničnim preskušanjem lahko določijo pozitivne učinke tavrina na človeški organizem.
Vseeno pa rezultati drugih dveh poskusov namigujejo na koristen potencial te aminokisline.
Pri prvem je Yadav z ekipo opazoval nivoje tavrina in približno 50 drugih zdravstvenih parametrov pri Evropejcih, starih 60 let ali več.
Osebe z višjimi nivoji tavrina so se izkazale za bolj zdrave na več področjih; med temi je bilo manj primerov sladkorne bolezni tipa 2, manj inflamacije ter manj prekomerne telesne teže.
Obstaja verjetnost, da ne gre za vzročno-posledično zvezo, temveč zgolj za slučajno asociacijo. Vendar je drugi eksperiment prav tako bil konsistenten s predpostavko o povezavi med slabšim zdravstvenim stanjem in nizko ravnjo tavrina.
Ta druga študija je namreč pokazala, da imajo športniki, v primerjavi z osebami, ki ne telovadijo, po intenzivni telovadbi več tavrina v telesu.
Znano je, da aktiven življenjski slog izboljša zdravje oseb – tudi tukaj se boljše zdravje torej pojavi v povezavi z višjimi nivoji tavrina.
Vseeno pa so vsem po telovadbi izmerili več tavrina, kar sugestira, da so nekateri od pozitivnih učinkov telovadbe posledica povečanja ravni substance.
Ekipa torej ni dobila stoodstotnih odgovorov; vsekakor pa kaže, da razmišljajo v pravi smeri, kar je lahko vodilo za prihodnje raziskave.
Junior novinar
