Znotraj družbenih pogovorov se vse pogosteje znajde duševno zdravje. Na tem področju poznamo različne strokovnjake, ki se vsak iz svojega zornega kota soočajo z duševnimi stiskami posameznika. Ampak pogosto imamo pri poimenovanju strokovnjakov težave s pravilnim naslavljanjem le teh. Torej, kaj je psiholog, kaj počne in kako lahko to postaneš?
Kaj je psihologija in kako lahko postanem psiholog?
Psihologija je beseda, ki je sestavljena iz dveh delov »pysche« – duša in »logos« – veda. Psihologija je dobesedno rečeno veda o duši. Na znanstveni način namreč preučuje vedenje ljudi. Preučujejo duševne procese, osebnost, vedenje posameznika, njegov odnos do sebe in do soljudi oziroma do okolice. Kot znanstvena disciplina ima psihologija kratko zgodovino. Razvila se je kot del filozofije in bila šele ob koncu 19. stoletja, z ustanovitvijo Wundtovega psihološkega laboratorija v Leipzigu, spoznana kot samostojna veda.
Da lahko postaneš diplomiran psiholog, moraš opraviti triletni študij psihologije. V Sloveniji je psihologijo mogoče študirati v Ljubljani in v Mariboru na filozofskih fakultetah, pred leti pa so v Kopru odprli še smer študija biopsihologije.
Kdo so psihologi?
Psihologi lahko delujejo v različnih okoljih. Najdemo jih v šolah, vrtcih, vojski, zdravstvenih ustanovah, kadrovskih službah in podobno. Njihovo delo obsega tudi razumevanje psihologije posameznika, saj pri svojem delu uporabljajo predvsem psihološke vprašalnike.
Psihologi načeloma ne potrebujejo dodatne specializacije po študiju. Vendar se nekateri odločijo za dodatno izobrazbo in opravijo specializacijo na področju klinične psihologije. Klinična psihologija je v medicini izredno pomembna veda, saj pomaga psihiatru, da lahko celostno obravnava svojega pacienta. Klinični psihologi pomagajo psihiatru postaviti diagnozo predvsem pri duševnih ali osebnostnih motnjah. Vendar to še vedno ne pomeni, da lahko predpisujejo zdravila ali da opravljajo vlogo zdravnika. V tem delu vlogo prevzame psihiater. Psihologi načeloma podajajo mnenje o posamezniku in o njegovem psihičnem stanju. Opravljajo pogovore s pacienti in si pomagajo pri tem delu z različnimi psihološkimi vprašalniki. Klinični psihologi pa so lahko tudi sodni izvedenci.
Kdaj poiskati pomoč psihologa?
Psiholog se ukvarja s posameznikovim mišljenjem, vedenjem, čustvovanjem, osebnostjo in medsebojnimi odnosi. Njegov cilj je, da opolnomoči ljudi pri soočanju s svojimi težavami ter jim pomaga pri iskanju rešitev. Vendar ne predpiše nobenih zdravil.
Njegova glavna naloga je prepoznava težkih čustvenih stanj pacientov in vključitev drugih strokovnjakov po potrebi. Psiholog je tisti, ki nas lahko napoti naprej, h kliničnemu psihologu, ki lahko napiše tudi diagnozo, ali k psihiatru, ki nam lahko napiše zdravila.
Katere vrste psihologov poznamo?
- Poznamo industrijske psihologe, ki pomagajo ljudem pri prepoznavanju sposobnosti posameznikov na delovnem mestu.
- Klinične psihologe, ki smo jih že večkrat omenili. Ti lahko pomagajo pri postavljanju diagnoze posameznikom z osebnostnimi motnjami.
- Šolski psihologi delujejo v izobraževalnih ustanovah in so v pomoč tako učenjem kot učiteljem. Učencem pomagajo pri sprejemanju pomembnih odločitev za njihovo prihodnost, na primer izbiri študijske ali srednješolske poti. Učiteljem pa pogosto pomagajo pri delu z otroki s specifičnimi težavami.
- Športni psihologi so tihi sodelavec naših profesionalnih športnikov, saj jim pomagajo na poti do najboljših uvrstitev v njihovih karierah in jim pomagajo obdržati mirne živce in opraviti dobro tekmo. Če se spomnimo olimpijskega kolesarskega kronometra, kjer je zmagal naš Primož Roglič, smo lahko videli, kako je v nekaj dneh prešel od slabšega nastopa, do izjemnega uspeha.
Pomembno si je torej zapomniti, da psiholog ni zdravnik in ne more predpisovati zdravil ali postavljati diagnoz. Lahko pa je dobra vstopna točka za dostop do pomoči za človeka, ki se sooča z duševno stisko.
Novinar
