Čokolada, bonboni, sladice. Verjetno so le redki posamezniki, ki se zlahka uprejo sladkim dobrotam. Škodljivi učinki prekomernega uživanja sladkorja so znani že kar nekaj časa: vpliv na porast debelosti, sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja ter še veliko drugih povezanih zdravstvenih težav. Zakaj nam še ni uspelo najti drugih alternativ in rešitev, če vemo, kako škodljiv je lahko sladkor?
Odgovor se skriva v primatu sladkorne industrije, ki se podobno kot tobačna trudi ohranjati monopol na trgu in že dolga desetletja spretno zavaja potrošnike. Spoznaj dejstva, zakaj je temu tako in rešitev, kako bi lahko zmanjšali moč sladkornega monopola!
1. Zgodovina suženjstva
Z zgodbo o sladkorni industriji so povezani tudi izvori suženjskega dela. Sladkorni trs, ki izvira iz Zahodne Indije in Brazilije, je bil v preteklosti luksuzna dobrina, ki so si jo lahko privoščili le bogati Evropejci. V času kolonizacije in osvojitev novih delov sveta je postal znan kot belo zlato, na račun katerega so bogatele ameriške kolonije in izkoriščale poceni delovno silo prvotnih prebivalcev teh ozemelj. Da je sladkor ostal donosna dobrina, so skrbeli tudi otroci, ki so morali delati v nemogočih razmerah podnevi in ponoči, krut sistem pa so spodbujali tudi s kaznimi in zapori. Trgovina s sladkorjem ni bila le dovoljena, ampak je spodbujala uničenje avtohtonih kultur in zasužnjevanje.
2. Kongres
Priljubljenost in moč sladkorja se je še povečala na kongresu Združenih držav leta 1816, ko je bila uvedena carina na uvoženi sladkor. S tem so še dodatno spodbudili in hkrati podprli suženjsko delo, ki je začelo privabljati tuje naložbe v industrijo. Realizirali so bančno shemo, kjer je pridelovalec svoje imetje in sužnje zastavil banki kot premoženje in si nato del ocenjene vrednosti izposodil nazaj.
3. Morda v lokalni trgovini kupuješ izdelke prisilnega dela?
Če si morda mislil, da je suženjstvo v sladkorni industriji stvar zgodovinskih učbenikov, se zelo motiš. Zelo prisotno je še danes. V Dominikanski republiki na tisoče nedolžnih Haitijcev dela v delovnih taboriščih po 12-14 ur na dan. Nabirajo sladkorni trs za manj kot 1 dolar na uro. Prihajajo, pogosto sestradani in brez osebnih dokumentov, privabljeni z obljubo dobrega plačila jih prestrežejo preprodajalci, ki jih prodajo kmetijam in služijo na tuj račun.
Prakse se spreminjajo. Leta 2017 je VB uvedla zakon o sodobnem suženjstvu, da bi zagotovila, da ostaja politika ničelne tolerance do izdelkov, razvitih s suženjskim delom. Zavzemati se moramo, da to stori čim več držav.
4. Laži
Ljudje radi nasedamo praznim besedam, še posebej, če zvenijo prijetno in vabljivo. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so izvedli kar nekaj lažnih raziskav, ki so poudarjale nevarnost maščob za razvoj srčno-žilnih bolezni in zanemarjale nevarno vlogo sladkorja. Skupina z imenom Sugar Research Foundation (SRF) je zaposlila znanstvenike z univerze v Harvardu in objavila njihove ugotovitve v ugledni reviji New England Journal of Medicine (1967), ne da bi razkrila, da raziskavo financira sladkorna industrija.
5. Sladkor je lahko strup
Sladkor je razvada, z njimi pa je navadno tako, da se sprva zadovoljimo z majhnimi količinami, potem pa hočemo vedno več. Na to računa tudi sladkorna industrija, ki nas spodbuja z najrazličnejšimi marketinškimi pristopi, ne opozarja pa, da je sladkor v prevelikih količinah strup. Med drugim spodbuja shranjevanje maščob v jetrih, ustvarja odpornost proti inzulinu in spodbuja rast tumorjev ter raka.
6. Je »lahko« zares zdravo?
Številna živila, ki se tržijo kot nizko maščobna ali lahka, dejansko vsebujejo višje ravni sladkorja kot običajna živila. Jogurt z nizko vsebnostjo maščob ima na primer pogosto dodan sladkor, da izboljša okus, izgubljen, ko se maščoba odstrani.
7. Vpliv na podnebje
Pridelovalci sladkornega trsa običajno uporabljajo gnojilo iz dušikovega oksida, ki je izjemno močan toplogredni plin. Ima kar 300-krat večji potencial za povečanje globalnega segrevanja kot ogljikov dioksid.
8. Zasvojenost
Tako kot mnoge prepovedane droge tudi sladkor spodbuja proizvodnjo dopamina pri ljudeh. Dopamin je središče užitka v možganih, ki ustvarja hrepenenje in te spodbuja, da se vedno znova vračaš k razvadi. V študijah na živalih je bilo ugotovljeno, da sladkor povzroča večjo odvisnost kot kokain.
Rešitev?!
Dejansko obstaja alternativa sladkorju. Gre za čudežno sadje, posebno vrsto jagodičevja, ki vsebuje glikoprotein miraculin. Ta povzroči, da je vse, kar poješ nekaj ur po tem, sladko. V svetovni javnosti zelo malo znano dejstvo, ravno zaradi vpliva sladkorne industrije, ki bi ob povečani uporabi sadja veliko manj cvetela.
Novinar
