1. Ne prenajedaj se
Nizek vnos kalorij podaljšuje življenjsko dobo in zmanjša možnosti za nastanek bolezni. Omejitev kalorij lahko pomaga tudi zmanjšati odvečno telesno težo in trebušno maščobo, katera sta povezana s krajšo življenjsko dobo. Prenizek vnos kalorij pa lahko vključuje negativne stranske učinke, kot so povečana lakota, nizka telesna temperatura in manjša spolna sla.
2. Jej oreščke
Oreščki so bogati z beljakovinami, vlakninami, antioksidanti in koristnimi rastlinskimi spojinami. Poleg tega so odličen vir številnih vitaminov in mineralov, kot so baker, magnezij, kalij, folati, niacin ter vitamina B6 in E. Številne študije kažejo, da imajo oreščki blagodejne učinke na bolezni srca, visok krvni tlak, vnetja, sladkorno bolezen, metabolični sindrom, raven trebušne maščobe in celo nekatere oblike raka. Ena od raziskav je pokazala, da imajo ljudje, ki zaužijejo vsaj 3 obroke oreščkov na teden, za 39 % nižje tveganje za prezgodnjo smrt.
3. Poskusi kurkumo
Kurkuma je odlična začimba za dolgo življenje. Vsebuje močno bioaktivno sestavino, imenovano kurkumin. Zaradi antioksidantnih in protivnetnih lastnosti naj bi kurkumin pomagal ohranjati delovanje možganov, srca in pljuč ter zaščititi pred raki in starostnimi boleznimi. Kljub temu, da so do zdaj raziskave delali samo na živalih, naj bi kurkumin tudi človeku pomagal do daljšega življenja.
4. Jej veliko zdrave rastlinkse hrane
Uživanje najrazličnejših rastlinskih živil, kot so sadje, zelenjava, oreški, semena, polnozrnata žita in fižol, lahko zmanjšajo tveganje za bolezen in spodbudi dolgo življenjsko dobo. Številne raziskave povezujejo prehrano, bogato z rastlinami, z manjšim tveganjem za prezgodnjo smrt, pa tudi z zmanjšanim tveganjem za raka, metaboličnim sindromom, srčnimi boleznimi, depresijo in poslabšanjem možganov. Ti učinki se pripisujejo hranilom in antioksidantom rastlinske hrane, ki vključujejo polifenole, karotenoide, folate in vitamin C.
5. Bodi telesno aktiven
Vsekakor ne preseneča, da lahko s tem, da si telesno aktiven, ohraniš zdravo telo. Že 15 minut vadbe na dan ti lahko pomaga, da boš dosegel koristi, ki bi lahko vključevale dodatna 3 leta življenja. Poleg tega se lahko tveganje za prezgodnjo smrt zmanjša za 4 % za vsakih dodatnih 15 minut vsakodnevne telesne aktivnosti.
6. Ne kadi
Da je kajenje močno povezano z boleznimi in zgodnjo smrtjo pravzaprav že veš. Ljudje, ki kadijo, lahko izgubijo do 10 let življenja in imajo 3-krat večjo verjetnost, da bodo umrli prej kot tisti, ki nikoli ne vzamejo cigarete. Nikoli ni prepozno, da prenehaš kaditi. Ena izmed raziskav poroča, da si lahko posamezniki, ki prenehajo kaditi do 35. leta starosti, podaljšajo življenje do 8,5 leta.
7. Imej zmerni vnos alkohola
Močno uživanje alkohola je povezano z boleznimi jeter, srca in trebušne slinavke, kot tudi s splošnim povečanim tveganjem za zgodnjo smrt. Zmerno uživanje pa je povezano z zmanjšano verjetnostjo za več bolezni, pa tudi s 17-18 % zmanjšanjem tveganja za prezgodnjo smrt. Vino velja za posebno koristno alkoholno pijačo zaradi visoke vsebnosti polifeolnih antioksidantov
8. Bodi srečen
Srečni ljudje zmanjšajo možnosti za zgodnjo smrt za 3,7 %. 35 raziskav je pokazalo, da lahko srečni ljudje živijo do 18 % dlje kot njihovi manj srečni kolegi.
9. Izogibaj se stresu in tesnobi
Tesnoba in stres ti lahko bistveno skrajšata življenjsko dobo. Ženske, ki trpijo zaradi stresa ali tesnobe, imajo do dvakrat večjo verjetnost, da bodo umrle zaradi srčnih bolezni, možganske kapi ali pljučnega raka. Tveganje za prezgodnjo smrt je tudi pri stresnih in tesnobnih moških do trikrat večje v primerjavi z njihovimi bolj sproščenimi kolegi. Smeh in optimizem sta lahko dve ključni rešitvi za stres in tesnobo.
10. Spanju nameni 8-9 ur na noč
Spanje je ključnega pomena za uravnavanje delovanja celic. 5-7 ur spanja na noč je povezano z 12 % večjim tveganjem za zgodnjo smrt. Premalo spanja spodbudi vnetje in poveča tveganje za diabetes, srčne bolezni in debelost. Več kot 8-9 ur spanja na noč pa tudi skrajša življenjsko dobo in to tudi do 38 %. Prekomerno spanje je povezano z depresijo, nizko telesno aktivnostjo in nediagnosticiranimi zdravstvenimi stanji.
Novinar
