Tradicionalno velja, da so možgani in njihove celice glavno središče za shranjevanje spominov. Toda raziskava, ki jo je vodil Nikolay V. Kukushkin z New York University, razkriva, da tudi celice izven možganov lahko opravljajo funkcijo spomina. Ta prebojna študija, objavljena v reviji Nature Communications, odpira nove poti za razumevanje delovanja spomina ter prinaša možnosti za izboljšanje učenja in zdravljenje težav, povezanih s spominom.
Spomin tudi v drugih celicah
»Učenje in spomin sta običajno povezana zgolj z možgani, vendar naša študija kaže, da lahko tudi druge celice v telesu shranjujejo in oblikujejo spomine,« pojasnjuje Kukushkin, glavni avtor raziskave. Ekipa je raziskovala, ali lahko celice izven možganov zaznavajo vzorce in ohranijo spomine, podobno kot možganske celice.
Raziskava je temeljila na ‘učinku razmika’ (massed-spaced effect), dobro znanem nevrološkem pojavu, ki kaže, da informacije bolje zapomnimo, če jih obravnavamo v razmaknjenih intervalih, namesto da jih skušamo usvojiti naenkrat. Da bi preverili to načelo, so znanstveniki preučevali dve vrsti človeških celic – celice iz živčnega in ledvičnega tkiva – in jih izpostavljali različnim kemičnim signalom.
Aktivacija spominskega gena
Rezultati so pokazali, da so tudi te celice v odgovor na kemične signale aktivirale ‘spominski gen’, enak tistemu, ki se aktivira v možganskih celicah med učenjem. Znanstveniki so te celice gensko spremenili tako, da so proizvajale svetlečo beljakovino, ki je omogočala spremljanje, kdaj je bil gen aktiven.
Ugotovili so, da so celice ob ponavljajočih kemičnih impulzih, ki so posnemali nevrotransmiterje v možganih, močneje in dlje aktivirale spominski gen, če so bili impulzi razmaknjeni, ne pa zgoščeni v kratkem času. To je dokaz, da ‘učinek razmika’ ni omejen le na možganske celice, ampak je morda temeljna lastnost vseh celic v telesu.
Možni vplivi na zdravje
Ta odkritja imajo pomembne implikacije. Raziskava odpira nove možnosti za razumevanje spomina in učenja, hkrati pa ponuja potencial za nove pristope pri zdravljenju težav s spominom.
»Naše ugotovitve nakazujejo, da bomo v prihodnosti morali telo obravnavati bolj kot možgane,« pravi Kukushkin. »Na primer, lahko razmislimo, kaj si naša trebušna slinavka zapomni o vzorcih prejšnjih obrokov za ohranjanje zdrave ravni krvnega sladkorja ali kaj si rakave celice zapomnijo o vzorcih kemoterapije.«
Raziskava ne le širi razumevanje spomina, ampak tudi poudarja pomen celostnega pristopa k zdravju, ki vključuje razumevanje sposobnosti telesnih celic za prilagajanje in učenje. Študija je pomemben korak naprej v nevroznanosti in biomedicini, ki bi lahko spremenil naš pogled na funkcije človeškega telesa.
Novinar
