Nova študija mednarodne ekipe ugotavlja, da so pretekle spremembe v atmosferskem CO2 in ustrezni premiki v podnebju in vegetaciji igrali ključno vlogo pri določanju, kdaj in kje so se zgodnje človeške vrste križale.
Človeške vrste so se križale med seboj
Sodobni ljudje nosijo v svojih celicah majhno količino DNK, ki izhaja iz drugih človeških vrst, kot sta neandertalec in izmuzljivi denisovanec. Že leta 2018 so znanstveniki svetu naznanili odkritje posameznika, pozneje poimenovanega Denny, ki je živel pred 90.000 leti in za katerega je bilo ugotovljeno, da je hči denisovskega očeta in neandertalske matere. Denny, skupaj z drugimi posamezniki mešanega porekla, najdenimi v Denisovi jami, priča, da je bilo križanje med hominini verjetno običajno in ni omejeno na našo lastno vrsto Homo sapiens.
Da bi razkrili, kdaj in kje se je zgodila človeška hibridizacija, se znanstveniki običajno zanašajo na paleogenomsko analizo izjemno redkih fosilnih primerkov in njihovo še redkejšo vsebino starodavne DNK. V novem znanstvenem dokumentu je skupina podnebnih strokovnjakov in paleobiologov iz Južne Koreje in Italije zasledovala drugačen pristop. Z uporabo obstoječih paleoantropoloških dokazov, genetskih podatkov in superračunalniških simulacij preteklega podnebja je ekipa ugotovila, da so imeli neandertalci in denisovci različne okoljske preference.
Natančneje, denisovci so bili veliko bolj prilagojeni na hladna okolja, za katera so značilni borealni gozdovi in celo tundra, v primerjavi s svojimi bratranci neandertalci, ki so imeli raje zmerne gozdove in travnike. »To pomeni, da so bili njihovi izbrani habitati geografsko ločeni, pri čemer imajo neandertalci običajno raje jugozahodno Evrazijo, denisovci pa severovzhod,« pravi dr. Jiaoyang Ruan, podoktorski raziskovalec na IBS Centru za podnebno fiziko (ICCP) v Južni Koreji in glavni avtor študije.
Habitati homininov so se začeli geografsko prekrivati
Vendar pa so znanstveniki glede na svoje realistične računalniške simulacije ugotovili, da so se v toplih medledenih obdobjih, ko je bila Zemljina orbita okoli Sonca bolj eliptična in je poletje na severni polobli nastopilo bližje Soncu, začeli habitati homininov geografsko prekrivati. »Ko so si neandertalci in denisovci delili skupen habitat, je bilo med skupinami več srečanj in interakcij, kar bi povečalo možnost križanja,« dodaja prof. Axel Timmermann, ustrezni avtor študije in direktor ICCP ter profesor na Pusan narodni univerzi.
Denisovci tudi v severni Evropi
Simulacija preteklih prekrivanj habitatov ne postavlja le prve generacije neandertalcev/denisovskih hibridov Dennyja v podnebni kontekst, ampak se strinja tudi z drugimi znanimi epizodami križanja pred približno 120 tisoč leti. Prihodnje paleogenetske rekonstrukcije se lahko uporabijo za preizkušanje robustnosti novih napovedi, ki temeljijo na modelu superračunalnika, potencialnih intervalov medsebojnega parjenja pred približno 210 in 320 tisoč leti.
Za nadaljnjo določitev podnebnih dejavnikov križanja med vzhodom in zahodom so znanstveniki podrobneje preučili, kako so se vegetacijski vzorci spremenili v Evraziji v zadnjih 400 tisoč letih. Odkrili so, da so povišane koncentracije CO2 v atmosferi in blage medledene razmere povzročile širjenje zmernega gozda proti vzhodu v osrednjo Evrazijo, kar je ustvarilo razpršitvene koridorje za neandertalce v denisovske dežele. »Kot da bi ledeniško-medglacialni premiki v podnebju ustvarili oder za edinstveno in dolgotrajno človeško ljubezensko zgodbo, katere genetske sledi so vidne še danes,« komentira dr. Ruan.
Eden ključnih izzivov, s katerimi so se soočili raziskovalci v svoji študiji, je bila ocena najprimernejših podnebnih razmer za denisovce. »Za obravnavo zelo redkega nabora podatkov denisovcev smo morali razviti nova statistična orodja, ki bi lahko upoštevala tudi znane odnose prednikov med človeškimi vrstami,« pravi prof. Pasquale Raia z Univerze v Neaplju, Federico II v Italiji, soavtor študije. »To nam je omogočilo, da prvič ocenimo, kje bi denisovci lahko živeli. Na naše presenečenje smo ugotovili, da bi bila poleg območij v Rusiji in na Kitajskem primerno okolje zanje tudi severna Evropa,« dodaja.
Ni znano, ali so denisovci kdaj živeli zahodno od gorovja Altaj; vendar ga je mogoče testirati z genetskimi analizami velikega vzorca denisovskega porekla v evropskih populacijah. Pričakuje se, da bo taka analiza osvetlila razmerje med zgodnjo razpršitvijo, posegom v habitat in človeško gensko diverzifikacijo.
Novinar
