Megalodon, eden najstrašnejših morskih psov, ni bil tako hladnokrven morilec, za kakršnega ga imajo – vsaj ne dobesedno.
Megalodon je bil delno toplokrvna žival
Z analizo fosilnih megalodonovih zob so znanstveniki odkrili, da je bil izumrli morski pes delno toplokrvni, njegova telesna temperatura pa je bila za približno 7 stopinj Celzija višja od takratnih ocenjenih temperatur morske vode, je razvidno iz študije, objavljene v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences.
»Ugotovili smo, da je imel Otodus megalodon v primerjavi z drugimi morskimi psi znatno višjo telesno temperaturo, kar se ujema s stopnjo notranje proizvodnje toplote, kot jo imajo sodobne toplokrvne (endotermne) živali,« je po elektronski pošti za CNN povedal soavtor študije Robert Eagle, profesor morskih znanosti in geobiologije na UCLA (University of California, Los Angeles).
Ugotovitve kažejo, da je ta posebna lastnost igrala ključno vlogo pri strahoviti velikosti starodavnega plenilca – in njegovem morebitnem izginotju.
Foto: Warpaintcobra iz iStock
Gigantski morski pes je v dolžino meril tudi preko 15 metrov
Otodus megalodon, znan tudi pod imenom megatooth morski pes, je bil eden največjih vrhunskih morskih plenilcev od mezozoika naprej in je izumrl pred približno 3,6 milijona let. Kot navaja Eagle, in je bil dolg vsaj 15 metrov.
Znanstveniki so že prej domnevali, da so bili megalodoni toplokrvni, vendar je nova študija prva, ki to konkretno dokazuje.
Raziskovalci so opazovali, kako tesno so bili izotopi ogljika-13 in kisika-18, najdeni v fosiliziranih zobeh starodavnega morskega psa, povezani med seboj – podatek, ki lahko razkrije, kako toplo je bilo telo. Na podlagi te ugotovitve so sklepali, da je bila povprečna telesna temperatura megalodona približno 27 stopinj Celzija.
Kot sodobni veliki beli morski psi in morski psi mako so bili tudi megalodoni regionalno endotermni, kar pomeni, da so lahko uravnavali temperaturo v določenih delih telesa, so zapisali v študiji. V nasprotju s tem pa telesno temperaturo drugih hladnokrvnih vrhunskih plenilcev uravnava temperatura vode okoli njih.
Zakaj je pomembno, če je bil megalodon toplokrven?
Po besedah starejšega avtorja študije Kenshuja Shimade, paleobiologa z univerze DePaul v Chicagu, je bilo to, da so bili megalodoni toplokrvni, eden od ključnih dejavnikov, ki so spodbujali njihovo ogromno velikost in splošno uspešnost kot plenilcev.
»Veliko telo spodbuja učinkovitost pri lovljenju plena s širšo prostorsko pokritostjo, vendar zahteva veliko energije za vzdrževanje,« je Shimada povedal v elektronskem sporočilu. »Na podlagi fosilnih zapisov vemo, da je imel megalodon velikanske rezalne zobe, s katerimi se je prehranjeval z morskimi sesalci, kot so kiti in plavutonožci. Nova študija je skladna z idejo, da je bila evolucija toplokrvnosti vrata za gigantizem pri megalodonu, da je lahko sledil visokim presnovnim zahtevam.«
Ranljivost toplokrvnosti
Pri tako ogromni živali je to, da je morala nenehno porabljati toliko energije za uravnavanje telesne temperature, morda prispevalo k njenemu propadu, ko se je svet spreminjal. Čas izumrtja megalodonov sovpada z ohlajanjem temperature na Zemlji, so povedali raziskovalci.
»Dejstvo, da je megalodon izginil, kaže na verjetno ranljivost toplokrvnosti, saj toplokrvnost zahteva stalen vnos hrane za vzdrževanje visoke presnove,« je dejal Shimada. »Morda je prišlo do spremembe v morskem ekosistemu zaradi podnebne ohladitve,« zaradi česar se je znižala morska gladina, kar je spremenilo habitate populacij vrst hrane, s katerimi se je prehranjeval megalodon, kot so morski sesalci, in privedlo do njegovega izumrtja.
V primerjavi z drugimi vrhunskimi plenilci je bil megalodon veliko večji in zato bolj občutljiv na spremembe v populacijah plena, je povedal glavni avtor študije Michael Griffiths, profesor znanosti o okolju, geokemik in paleoklimatolog na univerzi William Paterson v New Jerseyju.
Vendar pa bi spoznavanje starodavnega morskega psa lahko znanstvenikom še vedno pomagalo bolje razumeti grožnje, s katerimi se podobne morske živali soočajo danes.
»Eden od velikih pomenov tega dela je, da poudarja ranljivost velikih vrhunskih plenilcev, kot je sodobni veliki beli morski pes, na podnebne spremembe zaradi podobnosti njihove biologije z megalodonom,« je dejal Griffiths.
Novinar
