Nočno nebo postaja vse bolj polno svetlečih satelitov in vesoljskih smeti, ki predstavljajo pomembno grožnjo našemu pogledu na vesolje, pa tudi astronomskim raziskavam, opozarja nova študija.
Raziskovalci so ugotovili, da več kot 8.440 ton vesoljskih objektov, ki krožijo okoli Zemlje, vključno z nedelujočimi sateliti in kosi izrabljenih raketnih delov, poveča splošno svetlost nočnega neba za več kot 10 % na večjih delih planeta.
Takšno povečanje bi pomenilo, da se veliki deli planeta štejejo za svetlobno onesnažene, zaradi česar astronomi vedno težje opravljajo natančne meritve in povečuje se verjetnost, da bodo popolnoma zamudili pomembna odkritja, so povedali raziskovalci.
»Pričakovali smo, da bo povečanje svetlosti neba obrobno, če sploh, vendar so se naše prve teoretične ocene izkazale za izjemno presenetljive in so nas zato spodbudile k takojšnjemu poročanju o rezultatih,« je vodilni avtor študije Miroslav Kocifaj, višji raziskovalec na Slovaški akademiji znanosti, dejal v izjavi.
Raziskovalci so spremembo svetlosti izračunali z razvojem modela, ki upošteva povprečno velikost in svetlost vsakega kosa vesoljski smeti.
Po mnenju raziskovalcev sateliti in vesoljske smeti uničujejo astronomske posnetke z razprševanjem odsevane sončne svetlobe, ki ustvarjajo svetle proge, ki jih ni mogoče razlikovati od od predmetov astrofizičnega interesa, zaradi česar jim je težko, če ne celo nemogoče, dobiti jasno sliko.
Raziskovalci so ugotovili, da je ta učinek najbolj izrazit pri ogledu vesolja z detektorji z nizko ločljivostjo, kot je človeško oko, kar ima za posledico razpršeno svetlost na celotnem nočnem nebu. Tudi teleskope z visoko kotno ločljivostjo in visoko občutljivostjo lahko uniči svetloba zaradi onesnaženja. Kljub temu bi to lahko potencialno zakrilo astronomske znamenitosti, kot so žareči oblaki zvezd vzdolž diska Rimske ceste, ne glede na to, kje se nahajajo zvezdogledi.
»Za razliko od zemeljskega svetlobnega onesnaženja je tovrstno umetno svetlobo na nočnem nebu mogoče videti na velikem delu zemeljske površine,« je dejal soavtor študije John Barentine »Astronomi gradijo opazovalnice daleč od mestnih luči, da bi iskali temno nebo, vendar ima ta oblika svetlobnega onesnaženja veliko večji geografski doseg.«
In nočno nebo bi lahko postalo še bolj zapolnjeno in svetlejše, zlasti s stalno namestitvijo »mega-konstelacij« velikih nizov komercialnih satelitov, katerih cilj je zagotoviti globalni dostop do interneta. Vsaj 12 operaterjev, med njimi Amazon, SpaceX in OneWeb, načrtuje izstrelitev novih satelitov ali razširitev obstoječih omrežij. SpaceX-ov Starlink ima trenutno v orbiti 1200 satelitov, vendar namerava podjetje v prihodnjih desetletjih povečati svojo floto na 42.000 – približno 14-krat več od operativnih satelitov v današnji orbiti.
Vse bolj polno nebo povečuje tudi verjetnost, da bi sateliti trčili med seboj in drugimi predmeti, kar bi ustvarilo še več ostankov.
Ena od rešitev problema, ki jo je Evropska vesoljska agencija (ESA) predlagala decembra 2019, je izstrelitev štirinožnega robota za zajem posameznih kosov vesoljske smeti. ESA upa, da bo misijo uporabila kot test za veliko širše delovanje flote čistilcev robotov. Medtem je generalni direktor ESA Johann-Dietrich Wörner pozval k novim pravilom, s katerimi bodo podjetja in agencije, ki izstreljujejo satelite, odgovorne za pospravljanje svojih odpadkov.
Raziskovalci upajo, da bo njihov prispevek ozavestil o škodljivih učinkih nočnega neba, napolnjenega s smetmi
»Naši rezultati kažejo, da veliko več ljudi, ne le astronomi, izgubljajo dostop do neokrnjenega nočnega neba,« je dejal Barentine. »Ta raiskava lahko resnično spremeni naravo tega pogovora.«
Novinar
