Mikrobiologi so izumili trajnosten način odstranjevanja mikroplastike iz okolje – pri tem pa želijo uporabiti bakterije. Te se po naravi zadržujejo skupaj in na površini, kar ustvari lepljiv biofilm. Tega lahko denimo opazimo vsako jutro med ščetkanjem zob. Raziskovalci iz Politehniške fakultete v Hong Kongu želijo te lepljive bakterije uporabiti pri lovljenju mikroplastike v onesnaženih vodah.
Pomembnost trajnostnih rešitev
Ta odkritja so sicer še začetna, kljub temu pa bi to odkritje lahko začrtalo pot za trajnostno zmanjševanje plastičnega onesnaževanja na dolgi rok. Glavna raziskovalka na projektu, Sylvia Lang Liu, pravi, da je ključnega pomena ustvariti učinkovite rešitve, ki zajamejo, zberejo in celo reciklirajo mikroplastiko. Na ta način namreč lahko ustavimo plastifikacijo naravnega okolja.
Mikroplastiko sestavljajo plastični delci, manjši od 5 mm, ki se sproščajo v okolje med proizvodnjo in razgradnjo plastičnih izdelkov. Mikroplastika pa se v vodi znajde tudi med vsakdanjimi opravili, kot je na primer pranje sintetičnega blaga ali uporaba določenih izdelkov za osebno higieno.
Čeprav gre za majhne delce, ti predstavljajo visoko grožnjo okolju. Mikroplastika se namreč zelo težko razgradi in lahko tudi absorbira ter akumulira strupene kemikalije. Te ogrožajo vodo in oceane ter morske živali, ki jih pojejo, sčasoma pa se te znajdejo na naših krožnikih, kar pomeni, da ogrožajo tudi naše zdravje. Mikroplastiko so leta 2018 našli v več kot 114 vodnih vrstah, prav tako pa v soli, solati, jabolkih in drugje.
Pomembno odkritje za reševanje težave s plastiko
Zaenkrat še ne obstaja trajnostna rešitev, ki bi rešila to težavo. Zato je ta raziskava tako pomembna. Ekipa raziskovalcev je namreč ustvarila bakterijski biofilm, ki je zmožen onesposobiti in zbrati plavajoče delce mikroplastike. Te bakterijske mreže ujamejo in mikroplastiko združijo ter jo nato potopijo na dno vode. S pomočjo posebnega mehanizma nato lahko raziskovalci odstranijo mikroplastiko iz pasti in jo zberejo za nadaljnjo reciklažo.
Gre za resnično inovativen in vznemirljiv način apliciranja biofilma za reševanje plastične onesnaženosti, pravi dr. Joanna Sadler, raziskovalka Univerze v Edinburghu, ki ni bila vključena v študijo. Eden večjih izzivov pri mikroplastiki je samo ujetje teh majhnih delcev. Ta študija pa ponuja elegantno rešitev za ta problem, kar ponuja velik potencial za nadaljnji razvoj tehnologije odpadkov.
Kakšna bo prihodnost mikrobne biotehnologije?
Eksperiment je sicer zgolj začeten. Opravili so ga v laboratoriju, ne v oceanu ali kanalizaciji. Uporabili so posebno vrsto bakterije, ki sicer prenaša bolezni za ljudi, kar pomeni, da je verjetno ne bi mogli uporabiti na večjih projektih. Raziskovalci so kljub temu prepričani, da metodo lahko ponovijo v kanalizaciji ali drugod, in sicer z uporabo druge vrste bakterij.
Kar zadeva zajezitve mikroplastike, gre za zanimiv napredek, meni dr. Nicholas Tucker, redni profesor molekularne mikrobiologiji na Univerzi v Strathclydu, ki sicer ni bil vključen v študijo. Zanimivo bo videti, če jo lahko uporabimo v širšem okolju. Tucker meni, da so potrebne dodatne raziskave, da bi ugotovili, na kakšnih površinah je potrebno gojiti biofilm.
Kljub temu take raziskave predstavljajo dober primer uporabe mikrobne biotehnologije in kakšna ogromna dejanja lahko opravijo majhne bakterije. Na splošno to kaže, da mikrobi lahko in tudi bodo igrali svojo vlogo na vsaki točki življenjskega cikla plastike, pravi Tucker.
Urednica revije Študent
