Med pogostimi vprašanji o dinozavrih je, kaj so jedli? Paleontologi skušajo čim bolj natančno odgovoriti na to vprašanje za vsako odkrito in novo vrsto. Nekaj pa lahko zagotovo odgovorijo. In to je, česa dinozavri niso jedli.
Prvič uporabili analizo zobne površine
S pomočjo DMTA (dental microwear texture analysis) ali analizo zobne teksture so znanstveniki natančno preiskali zobe različnih teropodov. Med drugim sta bila primerka za raziskavo tudi alozaver in tiranozaver rex. S pomočjo 3D slik posameznih zob in analiziranja prask na njih, so lahko strokovnjaki določili, kaj točno so ti velikani jedli. Kateri izmed njih je imel v ustih večkrat kosti in kateri se je prehranjeval z mehkim tkivom. Tehnika, ki so jo uporabili prvič, odpira povsem novo pot v paleontologiji.
»Želeli smo preizkusiti, ali bi lahko uporabili DMTA, da bi našli dokaze o drugačnem prehranjevanju tiranozavridov (iz obdobja krede, pred 145 milijoni do 66 milijoni let) v primerjavi s starejšim alozavrom (iz obdobja jure, pred 201 milijonom do 145 milijoni let). ), ki sta obe vrsti teropodov,« je povedala Daniela Winkler, ki je sodelovala pri študiji. Študijo so sicer ustvarili raziskovalci univerz Tokio, Mainz in Hamburg. »Iz drugih raziskav že vemo, da so lahko tiranozavridi zlomili kosti in se z njimi prehranjevali. Alozavri pa so nekoliko starejša vrsta in o njih še ni toliko znanega,« je dodala.
Obraba zob pokazala, kaj so jedli dinozavri
Analiza DMTA je bila do danes najpogosteje uporabljena za preiskavo zob sesalcev. Ustvarili so visoko resolucijsko fotografijo površja zob v velikosti 100×100 mikrometrov. S pomočjo več kot 50-ih parametrov teksture so analizirali sliko oziroma grobost, globino in kompleksnost obrabe zob.
Če je bil zob pokrit z globjimi praskami, ki so se med seboj prekrivali, je to pomenilo, da se je dinozaver prehranjeval tudi s kostmi. Kot se spodobi, je obraten rezultat pokazal, da se je mesojedec prehranjeval v večini z mehkim tkivom.
Ekipa je preiskala 48 zob. 34 zob je pripadalo teropodom, preostanek pa je pripadal krokodilom, saj so bili ti zobje uporabljeni kot primerjava. In kaj so ugotovili pri alozavru in tiranozavridih?
Kar je ekipo presenetilo je majhno število dokazov lomljenja kosti pri obeh vrstah dinozavrov. Čeprav so tiranozavridi dokazano jedli kosti (raziskava njihovih iztrebkov pred leti), je bilo dokazov za to na samih zobeh bore malo. Člani študije se strinjajo, da bi večje število zob pokazalo več rezultatov. Nekaj pa je bilo, kar je ekipo navdušilo. »Preučevali smo dva primerka mladih dinozavrov (enega alozavra in enega tiranozavrida) in ugotovili zelo različni prehranjevali navadi in vedenje v primerjavi z odraslimi. Ugotovili smo, da je prišlo do večje obrabe mladih zob, kar bi lahko pomenilo, da so se morali pogosteje hraniti s trupli, ker so jedli ostanke hrane,« so povedali. Dodali so, da je bilo pri krokodiljih zobeh ravno obratno.
Naslednji korak ekipe je preiskava zob, ki so pripadali zavropodom z dolgimi vratovi.
Urednik portala Student.si
