Medicina se že več let bori s pojavom superbakterij, ki so odporne proti vedno več antibiotikom in povzročajo velike preglavice medicinskemu osebju. Da bi lahko rešili težavo, ki nastaja zaradi superbakterij, so se znanstveniki lotili inovativnega načina reševanja problema. Izumili so namreč antibiotik, ki »spreminja obliko«, vendar še niso bili testirani na ljudeh.
Antibiotik, ki je odgovor na superbakterije
V svetu se dogaja velik porast superbakterij. Gre za bakterije, ki so odporne na skoraj vsa zdravila, s katerimi želimo zdraviti določeno skupino bakterij. Okužbe s superbakterijami so velik problem v javnem zdravstvu, ker nimamo zdravil s katerimi bi okužbo lahko zdravili. Superbakterije po nekaterih ocenah povzročijo tudi več kot 33 tisoč smrti samo v Evropi. Okužbe z njimi pa najbolj ogrožajo otroke in starejše.
Superbakterije so velika težava v razvitem svetu, sploh v državah, kjer niso natančni pri predpisovanju antibiotikov. Pri povečevanju števila superbakterij so problematični so tudi pacienti, ki jemljejo antibiotike na enak način kot protibolečinske tablete, zato je veliko razredov bakterij že pridobilo mutacije, ki jih delajo odporne na posamezne vrste antibiotikov. Te bakterije so lahko odporne celo na najmočnejše antibiotike, ki se uporabljajo kot zadnjo rešitev, potem ko odpovedo vse druge možnosti zdravljenja. Ko ti niso več učinkoviti, je izjemno težko oz. v številnih primerih celo nemogoče zdraviti okužbe.
Antibiotiki, ki spreminjajo obliko
Ker znani antibiotiki, s katerimi razpolagamo, niso več učinkoviti, so raziskovalci pod vodstvom Allessandre Ottonello s pomočjo »kemije klikov« poskusili rešiti težavo. »Kemija klikov« uporablja zelo učinkovite kemijske reakcije, ki »kliknejo« različne kemične gradnike med seboj, in tako spremenijo molekularno zgradbo molekule.
»Kemija klikov nam omogoča, da hitro odkrijemo funkcionalne molekule,« je povedal John Moses, raziskovalec laboratorija v New Yorku, ki je za odkritje teh antibiotikov uporabil znanje kemika Sharplessa, ki si je za odkritje kemije klikov prislužil tudi Nobelovo nagrado.
V študiji, ki so jo pripravili znanstveniki, so ugotovili, da je po okužbi s superbugom poskusnih živali – to so bile ličinke voščenega molja – umrlo 90 % mušic, do 7 dni po okužbi. Po zdravljenju vsaj z vankomicinom, ki je standardni močnejši antibiotik za zdravljenje gram pozitivnih bakterij, se je raven preživetja povečala na do 40 % mušic. Ob dodatku antibiotikov, ki spreminjajo obliko pa je stopnja preživetja poskočila na 70 %, do 7 dni po prejetju zdravila.
Mnenje ekipe ob zanimivem odkritju
V primerjavi z običajnim vankomicinom je zdravilo za spreminjanje oblike morda imelo na voljo več orodij za ubijanje bakterij. Ugotovili smo, da imajo lahko naše spojine za spreminjanje oblike nov način delovanja, ki vključuje interakcijo s ključnim encimom.« je dejal Moses. Ekipa je s tem odkritjem pokazala le, da je lahko to zdravilo pomembno pri nadaljnjem razvoju antibiotikov, vendar varnost prejemanja tega zdravila še ni bila preverjena na človeških pacientih. »Antibiotiki potrebuje veliko več preiskav, da bi razkrili celotno sliko, vendar je vsekakor zanimiva ugotovitev,« je dejal eden od znanstvenikov.
Kar najbolj veseli znanstvenike, je odkritje, da bakterije vsaj po prvih preiskavah, niso razvile odpornosti na dane antibiotike. Ekipa teoretizira, da lahko zdravilo s pogostim spreminjanjem oblike najde optimalno konfiguracijo za vezavo na bakterijsko celično steno in tako sproži najbolj smrtonosne učinke, ne da bi bakterijam dalo jasno pot za pobeg, po kateri bi se izognile napadu. Vendar je pomembno dodati, da je to za zdaj hipoteza, vendar ser kažejo možnosti za pomembne medicinske napredke.
»Trenutno ne vemo, kako natančno novi antibiotik premaga odpornost« je dejal Moses. »A ena stvar je gotova,« je dodal, »bakterije še niso naletele na zdravila za spreminjanje oblike, kot so ta, tako da bo to ustvarilo določeno raven kaosa v sistemu.«
Novinar
