Genetsko ustvarjena bakterija je spremenila plastenke v vaniljevo aromo. To je prvi primer ustvarjanja koristne kemikalije iz odpadne plastike, piše The Guardian. Ponovna uporaba plastenk v bolj privlačne namene lahko proces reciklaže naredi veliko bolj privlačen in učinkovit. Trenutno plastika izgubi 95 % njene materialne vrednosti po enkratni uporabi. Spodbujanje boljšega zbiranja in uporabe tovrstnih odpadkov bi lahko bilo ključnega pomena pri zmanjševanju svetovne onesnaženosti s plastiko.
Napredek v razgradnji plastike
Raziskovalci so že razvili mutantske encime, ki razgradijo plastenke v osnovne delce. Znanstveniki pa so sedaj uporabili žuželke, ki te osnovne delce spreminja v vanilin. Vanilin se uporablja v prehranski in kozmetični industriji in je pomembna kemikalija, iz katere se proizvajajo farmacevtika, čistila in herbicidi. Svetovno povpraševanje narašča, v letu 2018 je znašalo kar 37 000 ton, kar močno presega zaloge naravnih vaniljevih strokov. Približno 85 % vanilina trenutno sintetizirajo iz kemikalij, ki nastanejo iz fosilnih goriv.
Iz odpadkov do uporabne surovine
Joanna Sadler iz Univerze v Edinburghu pravi: »To je prvi primer uporabe biološkega sistema za reciklažo plastičnih odpadkov v koristno industrijsko kemikalijo, kar prinaša vznemirljive posledice za krožno ekonomijo.«
Stephen Wallace, prav tako iz Univerze v Edingurhu dodaja: »Naše delo izziva dojemanje plastike kot problematičnega odpadka in pokaže, kako jo lahko uporabimo kot nov vir zelo kakovostnih izdelkov.«
Pereč problem plastike
Po svetu je vsako minuto prodanih približno milijon plastenk in od tega jih zgolj 14 % reciklirajo. Zaenkrat lahko plastenke reciklirajo samo v vlakna za oblačila ali preproge. Raziskava je bila objavljena v reviji Green Chemistry. Uporabila je bakterijo, ki je osnovne delce plastenk spremenila v vanilin. Znanstveniki so mikrobno tekočino cel dan segrevali na 37 stopinj Celzija. Gre za iste pogoje kot pri varjenju piva. Ta postopek je 79 % delcev spremenil v vanilin.
Znanstveniki bodo v prihodnje izboljšali bakterijo, da bi se lahko še večji delež spremenil v vanilin. Menijo, da jim to lahko uspe dokaj hitro, saj imajo na voljo robotiziran DNK objekt. Prav tako imajo v načrtu spremeniti še večje količine plastike v vanilin. Tudi druge koristne molekule bi lahko ustvarili, na primer takšne, ki se uporabljajo v parfumih.
Zmaga za znanost
Ellis Crawford iz Kraljevega društva kemikov pravi: »Gre za resnično zanimivo uporabo mikrobiologije pri izboljšanju trajnostnega razvoja. Uporaba mikrobov za spreminjanje plastičnih odpadkov, škodljivih za okolje, v pomembno surovino, je čudovit prikaz zelene kemije.«
Nedavna raziskava je razkrila, da so plastenke drugi največji plastični onesnaževalec v oceanih, takoj za plastičnimi vrečkami. V letu 2018 so znanstveniki po nesreči ustvarili mutantski encim, ki razkroji plastenke, nadaljnje delo pa je ustvarilo super-encim, ki razkraja plastenke še hitreje.
Urednica revije Študent
