V NIF je znanstvenikom uspelo doseči gorečo plazmo. Tam pa jih je pričakalo presenečenje. Jedrska fuzija že dolgo buri duhove energetikov, fizikov in celo okoljevarstvenikov. Obljublja neomejen in čist vir energije, ki bi zadovoljil vsem potrebam človeštva, hkrati pa okolje pustil nepoškodovano. Najbolj znan projekt v tej smeri je ITER v Franciji, pri katerem sodeluje večina najmočnejših držav in znanstvenih ustanov. Resnični svetovni projekt.
Poleg tega smo lahko brali novice s Kitajske in Koreje, ki kot mnoge druge še individualno raziskujejo poti do uspešne in funkcionalne jedrske fuzije. Tudi Američani ne sedijo križem rok; NIF (National Ignition Facility) razvija svojo verzijo jedrske fuzije, ki je pred kratkim rodila sadove.
NIF je že v preteklosti žel zmage
Znanstveniki z NIF se ukvarjajo z inercialno zaprto fuzijo. Pri tej majhno količino goriva (10 mg) obdano s plastiko izpostavijo laserjem. Laser tako segreje plastiko, da ta eksplodira in sila razširjanja stisne gorivo. Temperatura in tlak tako narasteta, da se sproži jedrsko zlitje – fuzija. Pred dobrim letom jim je tako uspelo postaviti nov rekord, ki je proizvedel 1,3 MJ energije v 100 bilijoninkah sekunde. To je 1,3 × 1010 MJ energije na sekundo. Za primerjavo, povprečno slovensko gospodinjstvo porabi 60 MJ energije na dan.
Uspelo jim je ustvariti gorečo plazmo
Zdaj pa so svoj dosežek še nadgradili. Uspelo jim je dovesti dovolj energije, da je fuzija stekla naprej sama, kot se to dogaja v zvezdah. Za gorivo so uporabili tritij in devterij v ovoju, ki so ga obstreljevali z laserji. S segrevanjem so med ioni stekle jedrske reakcije, ki proizvedejo nove delce imenovane alfa delci, ki še dodatno segrejejo proces in lahko steče jedrsko gorenje oz. kontinuirana kontrolirana fuzija. Ko so dosegli to, pa jih je pričakalo presenečenje. Ioni so imeli še več energije, kot so predvidevali. Sklepajo, da imajo s tem nekaj opraviti alfa delci, vendar za zdaj ostaja v poročilu zapisano, da je to »odprto raziskovalno vprašanje«.
Gorečo plazmo jim je uspelo ohranjati 100 bilijonink sekunde in razmerje med porabljeno ter dobljeno energijo je še vedno 10:1, vendar so prvi, ki jim je to uspelo, je povedal vodja projekta Alastir Moore.
Novinar
.jpg){kind=link}