Igranje videoiger je za mnoge mladostnike sestavni del odraščanja in družabnega življenja, vendar lahko pri nekaterih vodi do simptomov zasvojenosti. Zasvojenost je možganska motnja za katero je značilno kompulzivno zasledovanje nagrajujočih kljub škodljivim posledicam. Gre za biološki proces, ki stimulira določen način obnašanja, kar lahko vodi v hude finančne, socialne in telesne posledice. Tudi mladostniki niso imuni na zasvojenosti. Videoigre pa so zasvoljive tudi zato, ker so jih razvijalci poskusili narediti čim bolj zanimive.
Nova raziskava ponuja pomembne odgovore
Nova raziskava, objavljena v Journal of Behavioral Addictions, je razkrila ključni nevronski označevalec, ki lahko napove tveganje za razvoj problematičnega igranja iger. »Starše najbolj skrbi, koliko igranja je preveč in kako določiti mejo,« pojasnjuje dr. John Foxe, direktor inštituta Del Monte za nevroznanost na univerzi v Rochestru. »Naša študija ponuja nekaj pomembnih odgovorov.«
Raziskava, ki je sledila več kot 6000 mladostnikom, je pokazala, da zmanjšana aktivnost določenih možganskih regij – odgovornih za obdelavo nagrad in sprejemanje odločitev – povečuje tveganje za zasvojenost z igrami. »To odkritje je ključni korak k razumevanju, zakaj so nekateri mladostniki bolj dovzetni za nezdravo vedenje pri igranju iger,« pravi Daniel Lopez, prvi avtor študije.
Kako možgani vplivajo na vedenje pri igranju iger?
Raziskovalci so analizirali podatke 6143 mladostnikov, starih od 10 do 15 let, zbrani v okviru štiriletne longitudinalne študije. V prvem letu so z napravo fMRI opravili skeniranje možganov udeležencev med nalogo, ki je vključevala hitro pritiskanje gumba za pridobitev nagrade. Skeniranja so razkrila, da so tisti z manjšim odzivom možganov na pričakovanje nagrad bolj nagnjeni k simptomom zasvojenosti z igrami v naslednjih letih.
»Igranje iger samo po sebi ni nezdravo, vendar lahko zmanjšana občutljivost na nagrade, ki niso povezane z igrami, prispeva k zasvojenosti,« pojasnjuje Lopez. Ta mehanizem je znan tudi pri odraslih in kaže, da igranje iger pri nekaterih ljudeh spodbuja specifične nevronske poti, zaradi česar so bolj dovzetni za nezdrave navade.
ABCD študija: Nova priporočila za zdravje mladostnikov
Podatki za raziskavo izhajajo iz ABCD študije (Adolescent Brain Cognitive Development), največje longitudinalne študije razvoja možganov pri mladostnikih, ki vključuje skoraj 12.000 otrok. Študija, ki se je začela leta 2015, raziskovalcem omogoča vpogled v socialne, čustvene, kognitivne in vedenjske spremembe v obdobju odraščanja. Univerza v Rochestru, ena od 21 raziskovalnih središč, je leta 2017 pridružila študiji in prispevala podatke za skoraj 340 udeležencev.
»Ta raziskava spreminja naše razumevanje razvoja možganov mladostnikov,« pravi dr. Ed Freedman, profesor nevroznanosti na univerzi v Rochestru. »S pridobljenimi podatki lahko razvijemo bolj natančne strategije za prepoznavanje otrok, ki so bolj ogroženi, in jim ponudimo ustrezne smernice.« Freedman dodaja, da je raziskava pomemben korak k razvoju politik, ki bodo pomagale ohranjati zdravje mladostnikov v digitalni dobi.
Iskanje pravega ravnovesja
Raziskovalci poudarjajo, da popolna omejitev igranja videoiger pri otrocih in mladostnikih ni realistična niti koristna, saj igre igrajo pomembno vlogo pri družbenem razvoju. Namesto tega priporočajo iskanje ravnovesja med zdravim in nezdravim igranjem. »Naš cilj je razumeti nevronske označevalce, ki bi lahko pomagali prepoznati otroke, pri katerih obstaja večje tveganje za zasvojenost,« pravi Lopez.
Študija tudi odpira nova vprašanja o tem, kako bi lahko prilagodili priporočila za čas pred zasloni in vedenjske smernice za mladostnike. »Ti podatki nam omogočajo drugačen pristop k oblikovanju politik in razumevanju dolgoročnih posledic digitalnih medijev na mladostnike,« dodaja Foxe.
Pogled v prihodnost
Raziskovalci se zdaj osredotočajo na razumevanje, ali bi lahko specifična vedenja ali intervencije zmanjšale tveganje za razvoj zasvojenosti z igrami. »Vprašanja, ki jih zdaj lahko zastavljamo, nam omogočajo oblikovanje celovitih strategij za podporo zdravemu vedenju mladostnikov,« pojasnjuje Freedman.
Študija je tudi dokaz, kako lahko interdisciplinarne raziskave – vključno z nevroznanostjo, vedenjsko psihologijo in javnim zdravjem – pomagajo pri oblikovanju politik, ki so koristne za mladostnike in njihove družine. Kot dodaja Foxe: »Ti podatki imajo globalni vpliv in ponujajo temelje za boljše razumevanje, kako otroci in najstniki vstopajo v digitalno dobo.«
Novinar
