Zlat kovanec, ki je bil sprva oklican za ponaredek, je očitno še kako pristen. Sodeč po novi študiji, ki jo je opravila Univerza v Londonu, je zlati kovanec resničen. Na njem lahko vidimo dolgo izgubljenega rimskega cesarja Sponsianusa (Sponsija).
Kovanci iz rimske Dacije niso ponaredki
Kovanec je del zbirke v Univerzi Glasgow, družbo pa mu dela še kar nekaj podobnih kovancev, ki so jih našli na območju Transilvanije leta 1713. Vse od sredine 19. stoletja so bili oklicani za ponaredke zaradi svojega nenavadnega in surovega videza. V novi študiji, ki je bila objavljena v PLOS ONE, raziskovalci primerjajo te kovance z ostalimi v zbirki – tudi dvema, ki sta zagotovo pristna.
Na kovancu so našli rudnine, ki potrjujejo dejstvo, da so bili zakopani dolgo obdobje nato pa izpostavljeni zraku. Te rudnine so na mestih stale s kremenom, kar je raziskovalcem podalo še dodaten dokaz. Ekipa raziskovalcev je na kovancu našla tudi sledi obrabe, ki bi pomenile, da je bil skupaj z ostalimi v rednem obtoku.
Glavni avtor študije Paul N. Pearson je povedal: »Znanstvena analiza teh kovancev reši cesarja Sponsijana iz pozabe. Naši dokazi namigujejo na to, da je vladal rimski Daciji, oddaljenemu oporišču, ki je bilo namenjeno izkopu zlata v času, ko je bilo cesarstvo prepuščeno državnim vojnam in mejnim vdorom.«
Gre za prvo študijo, ki je za svojo osnovo prevzela Sponsijanove kovance. S pomočjo visoko zmogljivih mikroskopov v klasični in UV svetlobi, spektroskopije in drugih pripomočkov s o pregledali površino kovancev.
»To je izredno zanimiv projekt za našo zbirko in presrečni smo, da so naše raziskave sprožile sorodno delo v muzejskem delu v Romuniji. Ne le, da je naše upanje glede odpiranja debate o izgubljenem cesarju kot zgodovinski figuri ponovno odprto, temveč je zdaj odprta evropska raziskava o kovancih, ki bi bili z njim povezani,« je povedal kurator numizmatike v Glasgowu Jesper Ericsson.
Uzurpator ali dejanski rimski cesar?
Rimska provinca Dacija je stala na ozemlju, ki se prekriva z današnjo Romunijo. Šlo je za regijo, ki je bila cenjena predvsem zaradi rudnikov zlata. Arheološke študije so pokazale, da je bilo območje okoli leta 260 našega štetja odrezano od preostalega rimskega imperija. Obkrožen s sovražniki, je bil Sponsijan (Sponsianus) morda lokalni vojaški častnik, prisiljen prevzeti vrhovno poveljstvo v obdobju kaosa in državljanske vojne ter ščititi vojaško in civilno prebivalstvo Dacije, dokler ni bil ponovno vzpostavljen red in je bila provinca evakuirana med letoma 271 in 275.
Kovanci so bili vedno pomemben simbol moči in oblasti. Ker se je tega zavedal in ni mogel prejeti uradnih izdaj iz kovnice v Rimu, se tako zdi, da je Sponsijan dovolil ustvarjanje lokalno proizvedenih kovancev, nekaterih kar s podobo njegovega obraza, da bi podprl gospodarstvo na svojem izoliranem obmejnem ozemlju. Za mnoge je še vedno uzurpator.
Velik dogodek za romunsko in evropsko zgodovino
»Ne le, da je to izjemno za zgodovino Romunije in Transilvanij, temveč tudi za evropsko zgodovino. Če to raziskavo sprejme znanstvena skupnost, to pomeni, da je zgodovini dodana še ena velika osebnost,« je povedal Alexandru Constantin Chituta iz državnega muzeja Brukenthal.
Štiri kovance, vključni z glavnim kovancem te raziskave – Sponsijanov kovanec – lahko vidimo v muzeju glasgovske univerze, prav tako pa jih vidimo tudi v državnem muzeju Brukenthal.
Urednik portala Student.si
