Arheologi so prišli do še enega zanimivega odkritja preteklosti, ki se nanaša na preteklost medicine. Na Madžarskem so odkrili zanimive človeške ostanke, v njegovi grobnici pa so našli tudi zbirko medicinskih pripomočkov, vključno s kleščami in skalpeli.
Arheološka najdba ob bok tistim iz Pompejev
Arheološko odkritje se da primerjati s tistimi, ki so bili odkriti v rimskem mestu Pompeji, ki ga je Vezuv zamrznil v času. Grobnica, odkrita na Madžarskem, je po mnenju arheologov pripadala zdravniku, ki je deloval pred 2000 leti. V njej pa so poleg skalpelov in klešč, odkrili še igle in drugo orodje, ki bi ga za svoj poklic potreboval zdravnik. Zaradi oddaljenosti od mesta Rim se predvideva, da je bil potujoči zdravnik. Ki je potoval onkraj meja rimskega cesarstva, da bi zdravil bolnike. Gre za izjemno najdbo tudi v evropskem merilu.
Odkritje je bilo javnosti predstavljeno 25. aprila. Odkritje pa so predstavili na univerzi Eötvös Loránd (ELTE) v Budimpešti. »Samo po sebi je presenetljivo, da je zdravnik, opremljen s tako prestižno opremo, obiskal to območje, ki so ga Rimljani imeli za “barbarske” dežele – njihov izraz za kjerkoli zunaj njihovih ozemelj. Trenutna domneva je, da je dobro opremljen zdravnik, verjetno usposobljen v enem od centrov znotraj Imperija, morda odpotoval na to območje, da bi nekoga rešil,« so zapisali v predstavitvi najdbe za javnost.
Skalpeli pričajo o mojstrstvu zdravnikov
Grob je bil odkrit okoli 55 km vzhodno od glavnega mesta Madžarske. Orodje, ki je ležalo v grobu, pa so našli v dveh lesenih skrinjah ob vznožju groba. Posebej zanimivo je, da so odkriti skalpeli vrhunske izdelave in so primerni za kirurške posege.
Skalpeli so narejeni iz bakrove zlitine, okrašene s srebrom, in imajo odstranljiva jeklena rezila. Ob njih so našli brusni kamen, ki bi bil lahko namenjen brušenju rezil, ali mešanju zdravilnih zelišč. To sicer ni prvo odkritje takšnih skalpelov. Podobno najdbo so arheologi namreč našli tudi na območju rimske Galije – to je regija, ki je danes razdeljena med Francijo in najzahodnejši del Nemčije.
Izvedeli smo tudi nekaj o zdravniku
Najdba je signifikantna, saj so arheologi odkrili praktično popolno okostje zdravnika. Po okostju sodeč, gre za moškega, ki je bil star približno med 50 in 60 let. Ni trpel zaradi travm ali bolezni, tako se predvideva, da je umrl nenasilne smrti.
A skrivnost ostaja. Zakaj je moški odpotoval v regijo, ki je bila v tedanjih časih drugorazredna? Regija je bila namreč popolnoma romanizirana šele med leti 166 in 188 našega štetja. Okostje pa se datira nekje v prvo stoletje pred Kristusom.
Zdravniška pomoč in požrtvovalnost očitno že takrat ni poznala meja. Nam pa je grob dal vpogled v zgodovino zdravljenja, ki nam je lahko vzor še naprej.
Novinar
