Evropska vesoljska agencija (ESA) je sliko Zemlje iz 6000 kilometrov oddaljenega satelita TRISAT-R izbrala kot Technology image of the week na svojem spletnem mestu. Gre za prvi posnetek Zemlje s tako majhno kamero.
TRISAT-R je misija slovenskega satelita
TRISAT-R je misija slovenskega nano satelita, ki so ga Univerza v Mariboru, SkyLabs in ESA 13. julija 2022 izstrelili v srednjo Zemljino orbito na višino 6000 kilometrov z nosilno raketo VEGA-C. Na krovu satelita je več znanstvenih instrumentov namenjenih spremljanju ionizirajočega sevanja.
Satelit TRISAT-R neprekinjeno leti skozi osrčje ionosfere in notranjega Van Allenovega sevalnega pasu. Misija je z več programskimi posodobitvami dosegla stabilno delovanje. Satelit tako dnevno zagotavlja uporabne podatke o sevanju. Misija TRISAT-R s svojim več kot 16 mesečnim uspešnim delovanjem prikazuje, kako je mogoče uporabiti izjemno miniaturno in energijsko učinkovito tehnologijo v obliki stroškovno učinkovitih nano-sond za spremljanje okolja v realnem času. Podatki lahko služijo za aplikacije, kot je spremljanje vesoljskega vremena, kar nam odpira povsem nov pogled, ki presega tradicionalno oddaljeno opazovanje Zemlje.
Kramberger z dodatnimi pojasnili
»Samo predstavljajte si, da je izjemno miniaturna kamera, velika manj kot dva kubična milimetra, na krovu satelita TRISAT-R, ki kroži v srednji Zemljini orbiti na višini 6000 km, naredila fotografijo izjemno velikega objekta – našega prelepega planeta Zemlje,« pove dr. Iztok Kramberger s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru ter direktor za inovacije pri podjetju SkyLabs.
»Na krovu satelita sta dve miniaturni kameri, ki služita kot tehnološki demonstraciji uporabe visoko miniaturne tehnologije slikanja, za namen naših prihodnjih raziskav in razvoja najsodobnejših sistemov za določanje in nadzorovanje usmerjanja satelitov. Medtem ko je bil naš glavni cilj eksperimenta zajemanje učinka črnega sonca, ki ga povzroči prelivanje slikovnih točk na senzorju kamere med slikanjem sonca, nam je uspelo posneti tudi to osupljivo fotografijo našega planeta Zemlja,« pojasnjuje dr. Iztok Kramberger in dodaja, da je fotografija izjemno nizke ločljivosti, saj miniaturne kamere niso namenjene slikanju ali oddaljenemu opazovanju Zemlje, obenem pa satelit za svoje usmerjanje uporablja zgolj nizko energijsko aktivno krmiljenje magnetnega momenta in posledično je težko doseči boljše usmerjanje.
»Obe miniaturni kameri na krovu sta neposredno izpostavljeni močnemu sevanju brez kakršne koli zaščite. Tako nam ni le uspelo načrtati in izdelati našega prvega integriranega vezja za vesoljsko rabo v manj kot 18 mesecih, med dobro znano polprevodniško krizo, ampak uspešno demonstriramo tudi njegove zmogljivosti, ki omogočajo, da naše tehnologije z visoko stopnjo integracije uspešno delujejo tudi v sevalno najzahtevnejših okoljih,« zaključi dr. Iztok Kramberger in doda: »Z ustvarjanjem novih prebojnih tehnologij in tehnološkega razvoja ter ohranjanjem znanja v Sloveniji, zagotavljamo trajnostni razvoj tako z znanstvenega, izobraževalnega kot gospodarskega vidika.«
Novinar
