Indijski lunarni rover je naredil prve korake po površini Lune dan po tem, ko se je država zapisala v zgodovino in kot prva pristala v bližini južnega tečaja. Rover Chandrayaan-3 se je odpeljal od pristajalnega modula in »Indija se je sprehodila po Luni!«, je sporočila vesoljska agencija.
Indija pristala na Luni z modulom Vikram
Pristajalni modul Vikram je v sredo zvečer uspešno pristal, kot je bilo načrtovano, v njem pa je bil 26 kilogramski rover Pragyaan. S tem se je Indija po ZDA, nekdanji Sovjetski zvezi in Kitajski pridružila elitnemu klubu držav, ki jim je uspel pristanek na Luni.
Ko se je prah, ki ga je dvignil včerajšnji pristanek, polegel, so se paneli na eni strani Vikrama odprli, da bi se lahko Pragyaan spustil na Lunino površino. Zdaj se bo sprehajal po skalah in kraterjih ter zbiral pomembne podatke in slike, ki jih bo poslal na Zemljo v analizo.
Pragyaan ima na krovu dva znanstvena instrumenta, s katerima bo poskušal ugotoviti, kateri minerali so prisotni na Luninem površju, in preučiti kemično sestavo tal. Komuniciral bo le s pristajalnim modulom, ki bo podatke poslal orbiterju Chandrayaan-2, ki še vedno kroži okoli Lune, in jih ta posredoval na Zemljo v analizo.
Rover bo na lovu na vodo puščal odtise
Indijska organizacija za vesoljske raziskave (Isro) je sporočila, da se bo rover premikal s hitrostjo 1 centimeter na sekundo – z vsakim korakom bo na Lunini površini pustil tudi odtis Isrojevega logotipa in emblema, vtisnjenega na njegovih šestih kolesih.
Pristanek sovpada z začetkom luninega dneva – dan na Luni je na Zemlji enak nekaj več kot štirim tednom, kar pomeni, da bosta imela lander in rover 14 dni sončne svetlobe za polnjenje baterij. Ko nastopi noč, se baterije izpraznijo in prenehajo delovati. Ni še jasno, ali bosta ponovno zaživela, ko se bo začel naslednji lunin dan.
Na Luni naj bi se nahajali pomembni minerali, vendar je eden glavnih ciljev misije Chandrayaan-3 lov na vodo – znanstveniki pravijo, da se v ogromnih kraterjih na območju južnega pola, ki so stalno v senci, nahaja led, ki bi lahko v prihodnosti omogočil naselitev ljudi na Luni. Uporabili bi ga lahko tudi za oskrbo vesoljskih plovil, namenjenih na Mars in druge oddaljene destinacije.
Pred pristankom modula je bilo napeto
V sredo je bilo pred pristankom napeto, saj se je modul začel nevarno spuščati. Hitrost pristajalnega modula se je postopoma zmanjšala z 1,68 km/s na skoraj nič, kar mu je omogočilo mehak pristanek na Lunini površini.
Zgodovinski trenutek so po vsej Indiji pozdravili s praznovanjem, predsednik indijske vlade Narendra Modi pa je dejal, da je »Indija zdaj na Luni« in da »smo dosegli, česar ni mogla doseči nobena druga država«.
Do pristanka je prišlo le nekaj dni po tem, ko se je rusko vesoljsko plovilo Luna-25 izmuznilo izpod nadzora in strmoglavilo na Luno. Nesreča je v ospredje postavila tudi težaven teren na območju južnega pola, kjer je površina zelo neravna ter polna kraterjev in balvanov.
Druga indijska lunarna misija, ki je leta 2019 prav tako poskušala na Luni pristati v mehkem pristanku, je bila neuspešna – njen pristajalni modul in rover sta bila uničena, orbiter pa je preživel. Ta še danes kroži okoli Lune in pomaga pristajalniku Vikram pošiljati slike in podatke na Zemljo za analizo.
Indija ni edina država, ki se spogleduje z Luno – zanimanje zanjo narašča po vsem svetu, saj se bodo v bližnji prihodnosti na Lunino površje odpravile še številne druge misije. Znanstveniki pravijo, da je o Luni, ki jo pogosto opisujejo kot vrata v globoko vesolje, še veliko zanimivega.
Novinar
