Zgodovinska fotografija črne luknje je zaznamovala leto 2019

Kaj črna luknja sploh je

Črna luknja je izjemno gost predmet, iz katerega ne more uiti niti svetloba. Vse, kar pride znotraj dogodkovnega obzorja črne luknje, točke brez vrnitve, bo izgubljeno za vedno. To pa zaradi nepredstavljivo močne gravitacije črne luknje. Po svoji naravi črne luknje ni mogoče videti. Vroči disk materiala, ki ga obdaja, pa oddaja sijočo svetlobo. Zdi se, da črna luknja meče senco na svetlo ozadje diska.

Osupljiva nova slika prikazuje senco super masivne črne luknje v središču Messierja 87 (M87). Ta eliptična galaksija je približno 55 milijonov svetlobnih let oddaljena od Zemlje. Za primerjavo, črna luknja ima maso za 6.5 milijard naših sonc! Da bi ujeli njeno podobo, je bilo potrebno sodelovanje osmih zemeljskih radijskih teleskopov po vsem svetu, ki so delovali kot en teleskop velikosti našega celotnega planeta.

Ob odkritju je po spletu zaslovela tudi 29. letna dr. Katie Bowman iz znanega ameriškega inštituta MIT. Zasnovala je algoritem, ki je sprocesiral fotografijo črne luknje. Na Facebooku je objavila zgodovinski trenutek.

Namesto enega velikega, osem malih

»To je neverjeten dosežek ekipe EHT,« je dejal Paul Hertz, direktor oddelka za astrofiziko na sedežu NASA v Washingtonu. »Pred leti smo mislili, da bomo morali zgraditi zelo velik vesoljski teleskop, da bi posneli črno luknjo. S tem, ko so radijski teleskopi po vsem svetu delovali skladno kot en instrument, je ekipa EHT to dosegla že desetletja prej.«

Vsak teleskop je prispeval en majhen delček precej večje celote. Vsi teleskopi skupaj so, prispevali vsak svoj košček v ogromni sestavljanki. Teleskopi so opazovanja opravili že leta 2017. Podatke so zbirali več dni, vsak teleskop pa je pri tem nakopičil na sto tisoče gigabajtov podatkov, ki so jih na prenosnih diskih prinesli v Nemčijo na inštitut Maxa Plancka. Tam jih je dve leti obdeloval superračunalnik, z algoritmom Bowmanove.

Neodgovorjena vprašanja

O črnih luknjah je še veliko vprašanj, na katera bi lahko pomagala odgovoriti usklajena Nasina opazovanja. Skrivnost je, zakaj delci okoli črnih lukenj pridobijo tako velik porast energije. Te tvorijo žarke, ki s svetlobno hitrostjo uhajajo od polov črnih lukenj. Ko material pade v črno luknjo, kam gre energija?

»Rentgenski žarki nam pomagajo povezati dogajanje z delci blizu dogodkovnega horizonta s tistim, kar lahko merimo s svojimi teleskopi,« je dejal Joey Neilsen, astronom z univerze Villanova v Pensilvaniji. »Načrtovanje vseh teh usklajenih opazovanj je bilo resnično zahtevno tako za EHT kot za načrtovalce misij Chandra in NuSTAR,« je dejal Neilsen. »Naredili so neverjetno delo, da so nam zagotovili te podatke, za kar smo jim neizmerno hvaležni.«

Neilsen in sodelavci, ki so bili del usklajenih opazovanj, bodo zdaj usmerili pozornost na seciranje celotnega spektra svetlobe, ki prihaja iz črne luknje M87, vse od nizkoenergijskih radijskih valov do visoko energijskih gama žarkov. S tolikšno količino podatkov iz EHT in drugih teleskopov lahko znanstveniki še dolga leta prihajajo do novih odkritji.

Alen Krapež

Novinar