Nove raziskave so pokazale, da je bil globalni preobrat pred 42.000 leti posledica zamenjave magnetnih polj Zemlje.
Z radiometričnim datiranjem ogljika, ki je ostal ohranjen v starodavnih drevesnih obročih, lahko razberemo večstoletno razpadanje podnebja, množično izumrtje in celo spremembe v človeškem vedenju lahko neposredno povežemo z zadnjim spreminjanjem polarnosti magnetnega polja Zemlje.
Raziskovalna skupina je obdobje poimenovala Adamsov prehodni geomagnetni dogodek ali Adamsov dogodek. Ime ima po znanstvenofantastičnem piscu Douglasu Adamsu, ki je številko 42 razglasil za končni odgovor na življenje, vesolje in vse.
»Prvič doslej smo lahko natančno določili čas in vplive zadnjega obrata magnetnega polja,« je povedal znanstvenik Chris Turney z Univerze v Novem Južnem Walesu v Avstraliji.
»Ugotovitve so omogočila starodavna novozelandska drevesa kauri, ki so se v sedimentih ohranila že več kot 40.000 let. Z uporabo starodavnih dreves smo lahko izmerili in zaznamovali skok ravni atmosferskih radioaktivnih snovi, ki ga je povzročil propad magnetnega polja Zemlje.«
Dogodek Laschamp
To zadnje obdobje magnetnega preobrata je znano kot dogodek Laschamp in je tako imenovani geomagnetni izlet. Takrat se magnetna pola planeta na kratko zamenjata, preden se vrneta v prvotni položaj. To je eden izmed najbolj dobro preučenih zemeljskih dogodkov magnetnega polja, ki ga beležijo feromagnetni minerali.
Dogodek se je zgodil pred približno 41.000 leti in trajal okoli 800 let. Vendar natančno, kakšen vpliv je imel ta dogodek na življenje na planetu, ni bilo jasno. Ko pa so znanstveniki leta 2019 odkrili starodavno drevo kauri (Agathis australis), ki je bilo živo v tem časovnem obdobju, so izkoristili priložnost, da izvedo več.
To pa zato, ker drevesa beležijo atmosfersko aktivnost v svojih letnicah. Zlasti ogljik-14, ki je radioaktiven, lahko razkrije veliko informacij o nebesni dejavnosti.
Kaj je radioaktivni izotop ogljika?
Radioaktivni ogljik se na Zemlji pojavlja le v sledovih v primerjavi z drugimi naravnimi izotopi ogljika. Nastane v zgornji atmosferi pod bombardiranjem žarkov iz vesolja. Ko ti žarki vstopijo v ozračje, medsebojno delujejo z lokalnimi atomi dušika, da sprožijo jedrsko reakcijo, ki proizvaja radioaktivni ogljik.
Ker se vesoljski žarki neprestano pretakajo skozi vesolje, Zemlja prejema bolj ali manj stalno oskrbo z radioaktivnim ogljikom. Zato povečanje ogljika v drevesnih letnicah pove, da je bila Zemlja v tem letu bolj izpostavljena radioaktivnem ogljiku.
Ko je zemeljsko magnetno polje oslabljeno, tako kot v Laschampovem dogodku, več vesoljnih žarkov prodre v ozračje in tvori več radioaktivnega ogljika. Zaradi tega so znanstveniki že prej lahko ugotovili, da je zemeljsko magnetno polje v tem 800-letnem obdobju oslabelo na približno 28 odstotkov svoje običajne jakosti.
Kaj vse skrivajo letnice starodavnih dreves?
Drevo kauri pa je raziskovalni skupini omogočilo, da je preučila leta pred dogodkom Laschamp. Ugotovili so, da se je dogodek Adams zgodil pred približno 42.200 leti. Magnetno polje pa je bilo najšibkejše pred dogodkom Laschamp.
»Zemeljsko magnetno polje je med dogodkom Adams padlo na samo 0-6 odstotkov moči,« je pojasnil Turney. »V bistvu sploh nismo imeli magnetnega polja. Naš kozmični sevalni ščit je popolnoma izginil.«
V tem času bi tudi sončno magnetno polje večkrat oslabelo, saj je tudi to doživelo magnetni preobrat v okviru svojega rednega cikla. V teh obdobjih je opaziti manj sončnih peg in izbruhov, sončno magnetno polje pa Zemlji zagotavlja tudi dobro mero zaščite pred kozmičnimi žarki. Tako bi se v teh sončnih minimumih bombardiranje kozmičnih žarkov spet povečalo.
To oslabljeno magnetno polje bi povzročilo bistvene spremembe zemeljskega atmosferskega ozona z dramatičnimi posledicami, vključno z električnimi nevihtami in spektakularnimi polarnimi siji, ter podnebnimi spremembami po vsem svetu.
»Nefiltrirano sevanje iz vesolja je raztrgalo zračne delce v zemeljski atmosferi, ločilo elektrone in oddajalo svetlobo. Postopek, imenovan ionizacija,« je dejal Turney.
»Ioniziran zrak je ocvrl ozonski plašč in sprožil valovanje podnebnih sprememb po vsem svetu.«
To je v skladu s podnebnimi in okoljskimi spremembami iz tega časa, ki jih opažamo v drugih zapisih po vsem svetu, kot je skrivnostno izumrtje avstralske megafavne.
Nenavadno je, da sovpada tudi z nekaterimi našimi najstarejšimi zabeleženimi jamarskimi umetnostmi. To raziskovalce spodbuja k domnevi, da bi Adamsov dogodek lahko ljudi prisil na življenje v jamah.
»Ta nenaden vedenjski premik v zelo različnih delih sveta je skladen z naraščajočo ali spremenjeno uporabo jam med Adamsovim dogodkom, ki bi lahko nudile zaščito pred povečanjem ultravijolične B (UVB), potencialno do škodljivih ravni, med vročimi minimumi ali sončnimi energijskimi delci, kar bi lahko razložilo tudi večjo uporabo rdeče gline kot sončne kreme, ki je nudila zaščito pred soncem,« so zapisali v svojem prispevku.
Lahko tudi mi pričakujemo tak dogodek?
To je seveda nekoliko špekulativno, vendar kaže na to, da je lahko geomagnetni obrat resni dogodek, ki spreminja svet. In nedavni dokazi kažejo, da smo trenutno na robu drugega. Raziskovalci pravijo, da bi bilo to v sedanjem podnebju lahko popolnoma pogubno.
»Naše ozračje je že napolnjeno z ogljikom na nivojih, ki jih človeštvo še ni videlo. Preobrat magnetnega pola ali ekstremna sprememba sončne aktivnosti bi bila pospeševalca podnebnih sprememb brez primere,« je dejal Turney. »Nujno moramo zmanjšati emisije ogljika, preden se tak naključni dogodek ponovi.«
Novinar
