Pol tisočletja preden je Krištof Kolumb prečkal Atlantik, so Vikingi dosegli Novi svet, o čemer pričajo ostanki lesenih stavb v L’Anse aux Meadows na severnem koncu kanadske Nove Fundlandije, piše The Guardian. Islandske sage govorijo o voditelju Leifu Eriksonu in naselbini z imenom Vinland, ki naj bi bila obala Severne Amerike. Čeprav je znano, da so Norvežani pristali v Kanadi, pa je točno določen čas, ko so postavili tabor in postali prvi Evropejci, ki so prečkali Atlantik, ostal nenatančen.
Vikingi prispeli leta 1021
Znanstveniki so zdaj z novo vrsto tehnike datiranja in na podlagi dolgoletne sončne nevihte ugotovili, da je bila naselbina naseljena leta 1021 našega štetja in sicer s pregledom drevesnih letnic. Tri brinova in jelkova debla, ki so bila odrezana iz naselbine na Novi Fundlandiji, so datirana v obdobje pred natanko tisočletjem, 471 let pred prvim Kolumbovim potovanjem.
Domnevali so, da je naselbina L’Anse aux Meadows uspevala nekje med letoma 990 in 1050. To je temeljilo na stilistični analizi arhitekturnih ostankov in peščici artefaktov, ki so jih preučili po odkritju naselbine pred 60 leti. Datumi se ujemajo tudi z razlagami islandskih sag, ki so bile zapisane leta 1200.
Študija, objavljena v reviji Nature, temelji na povečanju koncentracije radioaktivnega ogljika v ozračju zaradi kozmičnih žarkov med znano sončno nevihto leta 993 našega štetja, ki je sprostila ogromen pulz sevanja, ki so ga takrat absorbirala drevesa.
Debla s še vedno pritrjenim lubjem so bila iz dreves, ki so bila živa med to sončno nevihto in so bila izkopana na najdišču. Takšne sončne nevihte se odražajo v letnih obročih rasti dreves. V vseh treh vzorcih je 28 rastnih prstanov nastalo po tistem, na katerem so bili vidni dokazi o nevihti, kar pomeni, da so bila drevesa posekana leta 1021 našega štetja.
Običajno radiokarbonsko datiranje – določanje starosti organskih materialov z merjenjem vsebnosti določenega radioaktivnega izotopa ogljika – se je ob odkritju najdišča leta 1960 izkazalo za premalo natančno za datiranje L’Anse aux Meadows, čeprav je veljalo splošno prepričanje, da je najdišče iz 11. stoletja.
Dokaz, da so drevesa posekali Vikingi, je bil tudi, da so »vsa bila spremenjena s kovinskimi orodji, kar je razvidno iz njihovih značilnih čistih rezov pod nizkim kotom. Takšnega orodja takratni avtohtoni prebivalci tega območja niso izdelovali,« je zapisano v študiji znanstvenikov z Univerze v Groningenu na Nizozemskem.
Zakaj so se Skandinavci podali na pot?
»Zagotavljamo dokaze, da so bili Norvežani dejavni na severnoameriški celini v letu 1021 našega štetja. Ta datum predstavlja varno točko za pozno vikinško kronologijo. Še pomembneje pa je, da predstavlja novo referenčno točko za evropsko spoznavanje obeh Amerik in najzgodnejše znano leto, do katerega je človeška migracija obkrožila planet.«
Vikingi so imeli izjemne sposobnosti gradnje plovil in navigacije ter so ustanovili naselbine na Islandiji in Grenlandiji. »Ti severni Evropejci so bili prva človeška družba, ki je prečkala Atlantik,« je za Reuters povedal Michael Dee, geolog in eden od vodij študije.
Datum potrjujeta dve islandski sagi – Saga o Grenlandcih in Saga o Eriku Rdečem –, v katerih so zapisani poskusi naselitve na Vinlandiji, ki jo je poskušal ustanoviti vodja po imenu Leif Erikson. Znan tudi kot Leif Srečni, je bil sin Erika Rdečega, ustanovitelja prvih nordijskih naselij na Grenlandiji. Po Sagi o Islandcih je Leif ustanovil norveško naselbino v Vinlandiji, ki se običajno razlaga kot obala Severne Amerike, čeprav se še vedno ugiba, ali gre za naselbino L’Anse aux Meadows.
»Mislim, da je pošteno opisati potovanje kot odkritje in iskanje novih virov surovin,« je dejal Dee. »Mnogi arheologi menijo, da je bil glavni motiv za iskanje teh novih ozemelj predvsem odkrivanje novih virov lesa. Na splošno se domneva, da so odšli z Grenlandije, kjer je les, primeren za gradnjo, izjemno redek.«
Datum 1021 se približno ujema z opisi v sagah, je dejal Dee in dodal: »Zato se postavlja vprašanje, koliko od preostalih dogodivščin v sagi je resničnih?«
Novinar
