Kako je mogoče, da med poletnim sprehodom ali posedanjem na terasi kar sam veš, da se približuje nevihta? Za to se lahko zahvališ svojemu nosu! Naši nosovi zaznajo do trilijon različnih vonjev, med njimi sta tudi ozon in t. i. zemeljski vonj, ki se pojavita pred in med nevihto.
Vohanje nevihte ali vohanje zraka?
Pred nevihto najprej zavohamo vonj ozona, katerega ime izhaja iz grške besede, ki pomeni »vonjati«. Električni naboj strel v nevihtnih oblakih razcepi kisik v posamezne atome, od katerih se nekateri lahko združijo v ozon. Veter delce odnese daleč od oblakov in zato ozon zavohamo že preden začne deževati.
Ko začne deževati, se pojavi t. i. zemeljski vonj, ki ga imenujemo petrihor. Ime izhaja iz grške besede petros, ki pomeni skalo, ter besede ichor, ki je v grški mitologiji označevala kri bogov. In kako nastane? Razkrojeni organski material pade na zemljo ali skale, kjer se mu pridružijo še minerali. Ta mešanica snovi ostane v tleh, kjer rastlinam sporoča, naj ustavijo rast korenin ali kalitev semen, ker v zemlji ni vode. Ko na zemljo pade dež, kapljice prenesejo te snovi v zrak, rezultat pa je zemeljski vonj.
Nismo pa ljudje edini, ki lahko zavohamo petrihor. Ta vonj naj bi v puščavske oaze privabljal kamele, saj se sprošča le, ko je tam dovolj vode. Petrihor, ki se spere v reke in jezera, pa ribam sporoča, da je vode dovolj in je tako čas za drstenje.
Novinar
