Ko samice komarjev iščejo človeka za ugriz, začutijo edinstven koktajl telesnih vonjav, ki jih oddajamo v zrak. Te vonjave nato spodbudijo receptorje v komarjevih antenah. Znanstveniki so poskušali izbrisati te receptorje, da bi ljudje postali neopazni za komarje.
Komarji razvili varovalke
Vendar tudi po izločitvi celotne družine receptorjev za zaznavanje vonja iz genoma komarjev, komarji še vedno najdejo način, da nas ugriznejo. Skupina raziskovalcev je ugotovila, da so komarji v svojem vohalnem sistemu razvili odvečne varovalke, ki zagotavljajo, da lahko vedno začutijo naše vonjave.
»Komarji kršijo vsa naša priljubljena pravila o tem, kako živali vonjajo stvari,« pravi Margo Herre, znanstvenica z univerze Rockefeller in ena od glavnih avtoric članka.
Pri večini živali je vohalni nevron odgovoren le za zaznavanje ene vrste vonja. »Če ste človek in izgubite en sam receptor za vonj, bodo vsi nevroni, ki izražajo ta receptor, izgubili sposobnost vonjanja tega vonja,« pravi Leslie Vosshall z Medicinskega inštituta Howarda Hughesa, profesorica na Univerzi Rockefeller in glavna avtorica članka. Vendar je s sodelavci ugotovila, da pri komarjih ni tako.
»Za razbijanje komarjev se je treba bolj potruditi, saj odstranitev enega samega receptorja nima učinka,« pravi Vosshallova. »Pri vseh prihodnjih poskusih nadzora nad komarji z repelenti ali čim drugim je treba upoštevati, kako nezlomljiva je njihova privlačnost za nas.«
»Ta projekt se je zares začel nepričakovano, ko smo ugotavljali, kako je človeški vonj kodiran v možganih komarjev,« pravi Meg Younger, profesorica na bostonski univerzi in ena od glavnih avtoric članka.
Krivi so amini
Ugotovili so, da nevrone, ki jih spodbuja človeški vonj kemikalije oktenol, spodbujajo tudi amini, še ena vrsta kemikalij, ki jih komarji uporabljajo pri iskanju ljudi. To je nenavadno, saj v skladu z vsemi obstoječimi pravili o tem, kako živali vonjajo, nevroni kodirajo vonj z ozko specifičnostjo, kar pomeni, da nevroni oktenola ne bi smeli zaznati aminov.
»Presenetljivo je, da nevroni za zaznavanje ljudi prek receptorjev oktenola in aminov niso bili ločene populacije,« pravi Younger. To lahko omogoči, da vsi vonji, povezani s človekom, aktivirajo »del možganov komarjev, ki zaznava človeka«, tudi če nekateri receptorji izginejo, kar deluje kot varnostna zaščita.
Imajo druge žuželke podoben mehanizem?
Ekipa je uporabila tudi sekvenciranje RNA z enim jedrom, da bi ugotovila, katere druge receptorje izražajo posamezni komarjevi vohalni nevroni. »Rezultat nam je omogočil širok pogled na to, kako pogosto je pri komarjih soizražanje receptorjev,« pravi Olivia Goldman, druga glavna avtorica članka.
Vosshall meni, da imajo morda tudi druge žuželke podoben mehanizem. Raziskovalna skupina Christopherja Potterja z Univerze Johnsa Hopkinsa je nedavno poročala, da imajo sadne mušice podobno soizražanje receptorjev v svojih nevronih. »To je lahko splošna strategija za žuželke, ki so močno odvisne od svojega čuta za vonj,« pravi Vosshall.
Foto: Martina Unbehauen iz iStock
Skupina Meg Younger namerava v prihodnosti odkriti funkcionalni pomen soizražanja različnih vrst vohalnih receptorjev.
Novinar
