Hobotnice veljajo za ene najbolj inteligentnih živali. Vsi že vemo, da so sposobne odpreti vrtljivi pokrov kozarca marmelade z notranje in zunanje strani. Znani so primeri hobotnic v akvarijih, ki se pretihotapijo v sosednji bazen, pojejo nekaj rib in se vrnejo, preden jih kdo opazi. Če hobotnica doseže stikalo, bo zgolj za zabavo prižigala in ugašala luč. Najbolj srhljivi pa so primeri, ko so hobotnice uporabile školjke, kamne ali kokosove lupine kot preprosta orodja. Vse to je znanstvenikom fascinantno in pred kratkim so morda našli razlog za njihovo inteligenco, ki se bliža naši.
Skrivnost je v skakajočih genih
Razen morda nerganja nad delom vlade, naši geni določajo skoraj vse, kar smo. To velja za vsa živa bitja. Obstaja skupina genov imenovanih transpozoni ali tudi skakajoči geni, ki so sposobni zamenjati svoj položaj znotraj genskega zapisa. Njihovi premiki skoraj vedno ostanejo skriti, kar pomeni, da ne povzročajo nobenih sprememb v organizmu.
Posebni tip transpozonov so LINE (Long Interspersed Nuclear Elements). Tradicionalno se je domnevalo, da so ti le ostanki evolucije, mrtvi geni brez smisla, ki jih čas še ni odstranil (podobno kot ostanek repa pri ljudeh v obliki trtice). V zadnjih letih pa so raziskave pookazale, da so LINE še vedno aktivni v človeškem telesu in da jih uravnavajo možgani. Nekateri znanstveniki verjamejo, da so povezani s kognitivnimi sposobnostmi, pomnjenjem in učenjem. Glede na to, da so LINE še posebej pogosti v hipokampusu, morda niso daleč od resnice.
Hobotnice in ljudje imamo skupni gen
Tako kot pri ljudeh, je tudi genski zapis hobotnic poln transpozonov, ki pa so večinoma neaktivni. Znanstveniki so v hobotnici našli gen iz družine LINE in ugotovili, da se prav tako nahaja v ključnem delu možganov, ki je zadolžen za spomin in učenje. To hobotnice ločuje od ostalih nevretenčarjev, saj je pri njih očitno prišlo do konvergentne evolucije možganov. Konvergentna evolucija pomeni, da se v nesorodnih organizmih, ki morajo premagati podobne ovire zgodijo nepovezane mutacije z enakim rezultatom.
V raziskavi so sodelovali znanstveniki z Scuola Internazionale Superiore di Studi Avanzati, Stazione Zoologica Anton Dohrn in Istituto Italiano di Tecnologia. Graziano Fiorito, direktor prvega, je povedal, da so možgani hobotnic v več pogledih analogni možganom sesalcev, kar jih dela tako posebne. Tudi zato je najdeni LINE v hobotnicah pomemben korak pri raziskovanju razvoja možganov, inteligence in konec koncev večnega vprašanja: kako in zakaj smo nastali ljudje ter kaj nas loči od živali.
Novinar
