Zemlja ni edini modri planet v našem osončju. Na njegovi periferiji najdemo še dva »modra brata« Neptun in Uran. Planeta sta si dokaj podobna. Plinasta orjaka z atmosfero pretežno iz vodika, helija in metana. Vendar kljub nazivu modrih bratov vsi vidimo, da je zares moder le Neptun. Uranova barva vleče na zeleno, kar je dolgo zaposlovalo znanstvenike. Zdaj pa so morda odkrili vzrok temu.
Zakaj Uran in Neptun nista enake barve?
Mednarodna ekipa znanstvenikov, ki jih je vodil Patrick Irwing z Oxfordske univerze, je postavila model, ki razlaga razlike v barvah modrega dvojca. Predvidevajo, da plast meglice (angl. haze), ki je na Uranu gostejša, njegovo barvo osvetli in ji da pridih zelene.
Novi model se prvič sklada z vsemi opazovanji obeh planetov v različnih frekvencah svetlobe. Ustvarjen je bil za razlago plasti aerosolov v atmosferah Neptuna in Urana, a se ni ustavil tu. Z novim pogledom znanstveniki lahko razložijo tudi globlje plasti planetarnega dvojca vse do njunih trdnih jeder. Predpostavlja tri plasti aerosolov na planetih. Najgloblja, najbližje jedru, je plast Aerosol-1, ki je gosta in sestavljena iz vodikovega sulfida in delcev, ki nastanejo ob kontaktu atmosfere in sončevega sevanja. Plast Aerosol-3 je redkejša, nad njo najdemo metan in je nadaljevanje srednje plasti, ki je najpomembnejša.
Srednja plast aerosolov je na Uranu gostejša kot na Neptunu. V njej se metan kondenzira in v obliki metanovega snega pada globlje v atmosfero. Ker ima Neptun bolj aktivno in turbulentno atmosfero, kondenziran metan hitreje zapusti plast Aerosol-2. Tako je srednja plast na Neptunu redkejša in njegova barva modrejša.
Nova tehnologija za nove znanstvene modele
Raziskavo so omogočila opazovanja z instrumentom NIFS (Near-Infrared Integral Field Spectrometer) na Gemini North telescope na Havajih. Ta lahko gleda v nebo z širokim naborom frekvenc, ki segajo od ultravijoličnih preko vidne svetlobe do skoraj infrardeče (od 0,3 do 2,5 mikrometra). Pomagali so si še z arhivi NASINEGA Infrared Telescope Facility in Hubblovega vesoljskega teleskopa.
Mike Wong z Univerze Berkeley, ki je sodeloval v raziskavi je še povedal: »Cilj modela je bilo razložiti oblake in meglice v atmosferah plinastih orjakov. Da lahko razložimo razliko v barvah Neptuna in Urana je še dodaten bonus.« Z novim modelom bodo lahko razložili tudi temne pege na Uranu, ki jih bodo še raziskali v prihodnosti.
Novinar
